IZLETI po SLOVENIJI















Ljubljansko barje

Ljubljansko barje se razprostira v južnem in jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline, med Škofljico, Igom, Podpečjo, Borovnico, Vrhniko, Drenovim Gričem in Brezovico. Meri okoli 160 kvadratnih kilometrov. Zaradi tektonskih premikov, prelomov ter nanosov rek so na območju barja nastala številna močvirja in šotišča, v katerih živijo mnoge redke in zanimive rastlinske ter živalske vrste, posebej ptic in divjadi.

 

Lubnik

Na hrib, ki je najbolj obiskana izletniška točka v okolici mesta, je mogoče v približno dveh urah hoje priti kar iz same Škofje Loke. Na urejeni pohodniški poti, ki vodi skozi več vasi v okolici Škofje Loke,

 

Murovica

Murovica je s 740 metri nadmorske višine najvišji hrib v okolici Dola pri Ljubljani. Nanjo so urejene pohodne poti iz več smeri. Z vrha se razprostira pogled na reko Savo, na dolino, v kateri leži Dol pri Ljubljani, ter na Ljubljano.

 

 

Park Tivoli

Tivoli je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir J. Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn ter Cekinov grad. Meri približno 5 km2. Razdeljen je na tri glavne drevorede, nasajene s kostanji. Njegovo ureditev s posameznimi cvetličnimi parterji in zanimivimi drevesi dopolnjujejo številni kipi in več fontan. Leta 1880 so ob robu parka uredili ribnik. Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali leta 1994.

 

Pot spominov in tovarištva (Zeleni prstan)

Pot spomninov in tovarištva (PST) je urejena peščena sprehajalna in rekreacijska pot, ki sklenjena vodi okrog celotnega mesta. Dolga je 33 km in vodi deloma skozi različne dele mesta, deloma pa po okoliških travnikih in gozdovih.

 

Rožnik

Iz Tivolskega parka potekajo sprehajalne in rekreacijske poti na vrh Rožnika, z gozdom pokritega hriba, visokega 391 m. Vrh je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov že od prve polovice 19. stoletja. Nekoč je bilo na hribu zavetišče za gobavce, kasneje pa pribežališče mestnih prebivalcev pred epidemijami.

 

Sadna cesta

Vzhodno od Ljubljane se v Zasavsko hribovje zajeda potok Besnica. Tukajšnji kmetje iz trinajstih naselij ponujajo obiskovalcem spomladi jagode, jeseni pa kostanj, gobe, mošt in žganje.

 

Šmarna Gora

Vzpon na Šmarno Goro (667 metrov nadmorske višine) traja med pol do nekaj več kot ene ure, odvisno od poti, ki si jo izberete. Urejenih in označenih poti, povečini relativno nezahtevnih, je približno petnajst. Na vrhu se razprostira čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe, po Ljubljanski kotlini in celo na Dolenjsko s Trdinovim vrhom.

 

Svarunova pot

Svarunova pot je krožna pohodna pot, ki zajema večji del občine Škofljica. Kraje, po katerih vodi, je Fran Saleški Finžgar vključil v svoj zgodovinski roman Pod svobodnim soncem.

 

Sv. Miklavž

Vrh sv. Miklavža (741 m) je priljubljena razgledna točka s pogledom na celotno dolino reke Save, na okolico Moravč, pa tudi na Ljubljansko kotlino. Na njem stoji cerkvica sv. Miklavža ali Nikolaja, zavetnika nekdanjih savskih brodarjev, čolnarjev in splavarjev. Na hrib se je mogoče povzpeti po poteh iz železniške postaje v Jevnici ali iz Moravč. Z Miklavža je mogoče nadaljevati pot do bližnjega Ciclja (836 m) ali do Zagorice, rojstne vasi Jurija Vege.

 

Trbojsko jezero

Trbojsko jezero leži na podeželju med Medvodami in Kranjem. Nastalo je po zajezitvi reke Save za hidroelektrarno Mavčiče. Jezero meri 1km2 in je globoko do 17 metrov. Jezero je bogato z ribami, predvsem različnimi vrstami krapov. V ribiških brunaricah in čolnarni ob jezeru je poleg najema čolnov mogoč tudi nakup ribiških dovolilnic.

 

Vegova pot

Smer Dolsko-Zagorica (1,5 ure hoda) 
Pot se prične pri kulturnem domu v Dolskem in vodi mimo ruševin Žerjavovega gradu in cerkve Sv. Helene. Večinoma vodi po gozdu, kjer je v tišini kdaj mogoče srečati tudi katero od gozdnih živali. Večji del poti (dobra ura hoda) se vzpenja v pobočje, na katerem poleti rastejo tudi borovnice. Z vrha pobočja se razprostirajo razgledi na Ljubljansko kotlino, na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe. Pri odcepu proti Vrhu pri Dolskem ob stari kapelici zavijete desno proti vzhodu in se po nekaj korakih spustite do glavne ceste ki vodi v Zagorico. V domačiji, ki se nahaja na mestu nekdanje Vegove rojstne hiše v Zagorici, še danes živijo potomci znamenitega barona. V njej je urejena muzejska spominska soba s stalno razstavo, ki prikazuje življenje in delo Jurija Vege.
Smer Moravče-Zagorica (1,5 ure hoda) 
Pot, po kateri se je Jurij Vega kot deček vračal domov v Zagorico od verouka in nedeljske šole v Moravčah, se prične pri cerkvi sv. Martina v središču Moravč, kjer danes stoji spomenik Jurija Vege. Po kilometru hoje proti jugu po podeželski poti prispete do cerkvice Žalostne Matere Božje na Hribcah. Na križišču nadaljujete pot naravnost, mimo razgledne točke, s katere se odpre pogled na grad Tuštanj in na Kamniško-Savinjske Alpe v ozadju. Od tem se pot vzpenja proti Spodnji Javorščici. Čez približno pol ure vzpona prispete do stare kmečke hiše pri Bovonu. Pri kužnem znamenju se spustite navzdol po makadamski poti proti Križevski vasi. Pri Cerkvi Sv. Križa se obrnete proti zahodu do Zagorice.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5  naslednja stran