IZLETI po SLOVENIJI















POT S HOTAVELJ NA BLEGOŠ 

Prava planinska pot se začne šele tukaj. Prav zaradi tega se nekateri do sem pripeljejo, kar pomeni, da se po isti poti tudi vračajo. Če ste se že odločili za takšno skrajšanje, vam svetujemo, da pustite avto ob cesti še pod kmetijo, kjer je prostor za parkiranje. 
Markacije vodijo naravnost v breg na greben. Na vrhu senožeti je lep razgled, če bo vaš korak dovolj tih, lahko do Prve ravni srečate tudi gamse. Od ceste do vrha Blegoša je še pol ure zložne hoje, lahko pa zavijete do planinske koče.


POT NA SLAJKO IN ERMANOVEC 

Pot se začne na Hotavljah, od koder sledi markacijam Loške planinske poti mimo cerkve sv. Lovrenca, nato krajši del po asfaltirani cesti (ki vodi naprej do vrha), do smerokaza, ki usmeri levo na lepo markirano pešpot. Prizadevni Hotaveljčani so ob poti postavili tudi dve klopci, da si lahko malce odpočijete od vzpona in se malo razgledate. V približno uri hoda ste pri domu na Slajki, kjer je poskrbljeno za dobro hrano in pijačo. Največji obisk je zagotovo zadnjo nedeljo v maju, ko je na Slajki že tradicionalna prireditev Dan šmarnic.



POT OB RAPALSKI MEJI  

Pot se začne v Žireh, pri farni cerkvi sv. Martina, ki je s svojima visokima zvonikoma vidna že od daleč, in sicer vodi preko mostu in po kolovozni poti po levem bregu Sore pod vznožjem Žirka proti Ledinici oz. do tamkajšnje cerkve sv. Ane. Menda prebiva v Žirku žirovski zmaj Lintvern, ki vsako jutro pije vodo iz podzemeljskega jezera in čaka, da bo potres naredil odprtino, skozi katero bo prišel na svetlo in požrl najlepšo deklico. Tako se bo maščeval nad tistimi, ki so ga priklenili v podzemlje. To zagotovo niso bili romarji, ki so svoj čas pogosto hodili k sv. Ani. Danes je cerkev večinoma zaprta, bogoslužja se opravljajo le na god cerkvenih zavetnikov – sv. Ane in sv. Florjana. Na kresni večer pa se že nekaj let v cerkvi prirejajo koncerti renesančne, baročne in druge stare glasbe.


PO SLEDEH RUPNIKOVE LINIJE 

 

Prva etapa poteka od Žirov po obrobju Račevske doline, nato po grebenu Žirovskega vrha in se spušča v Gorenjo vas. Med pohodniki je zelo priljubljena – posebno del od Smrečja do Hrastovega griča, saj sta tu postavljeni dve slemenski utrdbi, ki zaradi velikosti presenetita praktično vsakogar. Večina poti poteka vzporedno ali identično s kolesarsko potjo, tako, da se lahko "med bunkerji" vozite tudi s kolesom.


OGLARSKA POT SV. MOHORJA 

Avto je mogoče parkirati ob cesti blizu Sore, kjer pot vodi do vasi Ševlje. Kažipot ob vaški cesti usmeri v pobočje mimo travnikov in skozi skrivnosten gozd proti zaselku Hudi Laz. Gozdnih poti in cest je tu kar nekaj, zato sledite oznakam in poti po grebenu. Ko pridete na plano, se odpre razgled na Laški vrh in hribe nad dolino Bukovščice. Vidijo se zaselki Hrib, Kras, Laško in Dunaj in včasih se kdo pošali, da je šel s Selc na Laško čez Dunaj in Kras. Stari ljudje vedo tudi povedati, da je nekoč v jami v Laškem vrhu živel divji mož, ki je bil povsem prijazen, če ga le ljudje niso motili. Zdaj ga že davno ni več. Prijaznih ljudi v teh hribih res ne manjka. Eden takih je tudi Tone Benedik v Hudem Lazu, kjer si lahko ogledate galerijo slik in poskusite kakšnega od likerjev.


LOVSKA POT NA MIKLAVŠKO GORO 

Vzpon na Miklavško goro se začne pri športnem parku Rovn, ki se nahaja pribl. 500 metrov od Selc v smeri proti Železnikom. Najprej vodi pešpot ob Sori, nato pa po poti, ki se enakomerno vzpenja v pobočje Zavrnika in pripelje do prve jase. Sledite označeni poti, čeprav se na enem delu malo spusti in nas najprej pripelje na drugo, večjo jaso, nato pa na sedlo med Zavrnikom in Penovnikom. Tu se poti »čez Korita«, priključi pot iz Studenske grape. Pred nami je najstrmejši del vzpona po grebenu, ki poteka večji del po lovski meji, zato boste na drevesih opazili oznake v obliki zelenih trikotnikov s črto. Če bo vaš korak tih, pogled pa dober, boste lahko videli tudi kakšno srno ali gamsa.


POT DRAŽGOŠKIH SPOMINOV  

Pot se začne pri brunarici z muzejsko zbirko Dražgoške bitke. Tu lahko parkirate in se orientirate ob panoramski tabli. Pot se nadaljuje ob glavni cesti do spomenika padlim in naprej v vas. Sledi oznakam za Bičkovo skalo, ki se dviga pred vami visoko na pobočju. Do tja vodi asfaltirana cesta, ki se ji lahko izognete v zgornjem delu, če zavijete levo na staro pot, speljano ob gozdnem robu, ki vas pripelje naravnost do odcepa za Dražgoško goro oz. planino Kališnik. Bičkova skala stoji še malo naprej po asfaltni cesti. Na skali se v soncu svetlika velika peterokraka zvezda, spomin na mitraljezca Bička. Pot se spusti nazaj do odcepa za planino Kališnik in široka gozdna pot, ki se enakomerno dviga ob pobočju Dražgoške gore, vas pripelje naravnost do vzletišča jadralnih padalcev.


POT PREKO MARTINJ VRHA

Z avtom se peljete proti Zalemu Logu, a še pred vasico zavijete čez most v smeri proti Davči. Že po 700 metrih lahko parkirate. Pot se začne po cesti, ki vodi skozi naselje, ki je uradno del vasice Zali Log, med domačini pa je znano kot Grapa. Pri informativni tabli v obliki kozolca vodi naravnost v smeri proti Potoku oz. Blegošu. Sredi grape prečka mostiček in asfaltirana cesta bi vas pripeljala do kmetije Mušter, a je pot že pred ostrim levim ovinkom speljana naravnost mimo Dobreta na greben pod Mrzlim vrhom. Od tu se odpre razgled na valovito pokrajino s posameznimi hišami, ki sestavljajo naselje Martinj vrh.


OBISK NAJVEČJE SLOVENSKE VASI

V Davčo vas bo danes vodil korak. Razloženo naselje približno 60 naseljenih hiš oz. kmetij je raztresenih nad okoli 8 km dolgo dolino potoka Davča in je zato znano kot največja slovenska vas. Menda vseh hiš ni mogoče obhoditi v dveh dneh, uživate pa lahko v lepih razgledih.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 naslednja stran