IZLETI po SLOVENIJI















Lambergova pot Begunje 


Lambergova pot je dobila ime po znameniti plemiški rodbini Lambergov, več stoletij gospodarjev gradu Kamen. Pot vodi iz središča Begunj, mimo graščine Katzenstein, preko polj in travnikov do Krpina, kjer preči potok Blatnica in se skozi gozdove nadaljuje do Njivic in jame Zijalke, najstarejših arheoloških najdišč na tem prostoru. V bližini so v steni Jamarskega vrha (720 m.n.v.) težko dostopni ostanki Hudičevega gradiča in malce dalje razvaline gradu Kamen, katerega prve gradnje se omenjajo v XII. stoletju (opuščen je bil v XVIII. stoletju). Med najpomembnejšimi plemiški rodbinami, ki so gospodarile na gradu so bili Ortenburžani, za kratek čas tudi grofje Celjski, najdlje pa Lambergi, med katerimi je

 


Pastirska pot Begunje 


dokaj zahtevna planinska pot vodi iz doline Draga ob potoku Begunjščica. Prva zanimivost ob poti je slap Luknja (dostop do podnožja slapa je izven glavne poti), kateremu sledi zahtevnejši vzpon do planine Preval. Od tu je možen vzpon do vrha Begunjščice (2060 m.n.v.) preko Begunjske vrtače (1991 m.n.v.), v nasprotnem pa se zložnejša pot nadaljuje levo proti izviru potoka Roža in naprej do Roblekovega doma. V bližini slednjega so v danes opuščenem rudniku kopali manganovo rudo. Krožna pot se nadaljuje do Poljške planine in planine Planinca ter se konča s spustom proti dolini Drage. Okrepčilo in osvežitev je planincem na voljo na vseh planinah in v Roblekovem domu, kateri nosi ime po Hugu Robleku, enemu izmed prvih organizatorjev slovenskega planinstva.

 

Brezjanska pot miru  


Brezjanska pot miru predstavlja sožitje naravne, kulturne in duhovne krajine. Slednji daje poudarek osrednje slovensko romarsko središče Bazilika Marije Pomagaj pred katero se pot tudi prične in nato nadaljuje po kulturni krajini, kateri dajejo pečat Brezjansko polje in vaška arhitektura. Krožna pot, obkrožena z neokrnjeno naravo, se iz Brezij spusti do potoka in dveh slapov Peračica v bližini katerih so nekoč lomili zeleni kamen, znameniti peračiški tuf. Vodilo poti je: sožitje človeka, narave, vere in miru. 

 

ŠKOFJA LOKA

RUPNIKOVA LINIJA-1.etapa 


Začetek poti je v Žireh in se nadaljuje z vzponom preko Goropek po trasi Loške planinske poti do Smrečja. 3 ure. Ob začrtani poti stojijo prave utrdbe, ki se med seboj razlikujejo tako po zunanjosti, kot tudi po namenu zaradi katerega so bile zgrajene. Prijetna pot, tako za pohodnike, kot tudi za kolesarje vodi mimo kmetij, ki so služili tudi s kontrabantom (tihotapljenjem), ki je bil v času med obema vojnama značilen za to območje Najvišja točka prve etape na Golem vrhu, je obenem tudi cilj prvega daljšega postanka. Možen je ogled utrdbe, ki sodi v sklop slemenskih utrdb z dvema artilerijskima blokoma (Ogled možen le v spremstvu vodnika!) Pot po začrtani liniji vodi dalje mimo strojničnih bunkerjev na Javorču in naprej do Hrastovega griča, kjer je še ena izmed večjih utrdb iz sredine 30–ih let. Od tu se je možno spustiti bodisi mimo Kmetije odprtih vrat Pivk bodisi direktno mimo Bio kmetije Peternelj do Gorenje vasi. Tu sta ob stari cesti proti Žirem, še dva izmed bunkerjev na Poljanskem.



RUPNIKOVA LINIJA-2.etapa 


2. etapa je speljana ob poteh z utrdbami in jasnimi razgledi na okolico. Pot vodi iz Gorenje vasi v smeri proti Hlavčim Njivam, kjer so utrdbe različnih dimenzij.V Hlavčih Njivah pot zavije levo in se nadaljuje mimo opuščene kmetije Kržišnik proti Suši. Tu se priključi na Loško planinsko pot in nadaljuje proti Čabračam, kjer se odpirajo lepi razgledi na okoliške hribe in dolino Volaščice. Mimo cerkve sv. Jedrti vodi pot proti severu in mimo kmetije Likar in naprej proti Blegošu. Prvo utrdba je ob stezi poti Blegošu. Gozdna pot proti vrhu je speljana tik nad utrdbami, ki so kljub podrasti in drevju še vedno dobro vidne. Pot vodi pod vrhom Blegoša do planinske koče, kot alternativa pa je možen tudi ogled številnih utrdb na vrhu Blegoša. Sledi pot mimo Potoka po stari cesti v dolino in naprej proti Zalemu Logu. Bunkerji, ki so bili nekoč bolj vidni nad travnatimi pobočji so danes nekoliko skriti med gozdno vegetacijo, Domačini so jim nekoč rekli kar objekti.



RUPNIKOVA LINIJA-3.etapa 


Začetek poti je na Zalem Logu in vodi po markirani poti skozi Groblje do Povdna. Še preden se pot dobro začne se odpira pogled na vasico, bolje znano po modro zeleni strešni kritini – skrilju. Nekaj metrov više je prva utrdba, zgrajena nad vasjo. Gozdna in deloma skalnata pot proti vrhu Ratitovca omogoča lepe razglede na podratitovške vasice, ki se uvrščajo med najvišje ležeče slovenske vasi. Ratitovec, ki ga radi imenujemo tudi zadnja gora Julijskih Alp, je bil že v času Rupnikove linije pomembna strateška točka, zato utrdb na tem delu poti ne bo težko najti. Kot živ spomin na staro jugoslovansko vojaško strategijo so bunkerji posejani po vrhu in okoli njega. Pot vodi naprej po Ratitovškem grebenu preko Altemaverja in Kremanta proti Soriški planini. Speljana je po Loški planinski poti mimo Danjarske planine. Po približno treh urah hoda iz Ratitovca vodi pot na Soriško planino, od koder se odpira pogled na Lajnar, Možic in Slatnik. 

 

LOŠKA PLANINSKA POT

Loška planinska pot, ki je speljana po Škofjeloškem in 
Polhograjskem hribovju, obišče najvišje vrhove, od Lubnika prek Blegoša do Črnega vrha nad Novaki, dotakne se Idrijskega hribovja, prečka Cerkljansko hribovje in se vzpne na vrhove Ratitovca, ki so najbolj južno sleme Julijskih Alp. Številna planinske koče in bogata ponudba ob poti poskrbijo, da je potepanje po Škofjeloškem kar se da prijetno in zabavno.

FLISOVA POT 

Z Mestnega trga se pot najprej povzpne do Loškega gradu, v katerem so razstavljene številne zbirke Loškega muzeja. Od grajskih vrat je pot speljana po oznakah in vodi do razvalin Zgornjega stolpa na Kranclju. Obrambni stolp, ki je bil obdan z obzidjem in globokim jarkom, je imel več nadstropij in bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolnoma porušen, tako, da danes vidimo le še borne ostanke. Stolpa že takrat niso obnavljali, material so raje uporabili za dokončanje Loškega gradu.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 naslednja stran