IZLETI po SLOVENIJI















Rudnica


Naša pot se začne pri mostu na Savici, do koder se pripeljemo s kombijem, pelje nas preko travnikov na levem bregu Save Bohinjke proti Zakrševju Za Gradcem. Ves čas sledimo kolesarski stezi proti Stari Fužini
Pot nas vodi skozi bukov gozd, kjer lahko opazimo sledove rudarjenja. Ko prispemo na razgledno točko, se nam odpre prekrasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino. Sledi povratek čez Senožeta v Srednjo vas, kjer nas čaka kombi, ki nas odpelje na izhodišče.

 

Ratitovec


Pot nas vodi dobre pol ure navkreber skozi bogat smrekov gozd. Nato se pri pastirski koči na pašniku ustavimo in osvežimo s pijačo. Nadaljujemo pot proti vrhu in opazujemo značilnosti visokogorkega krasa. Pridemo do vrtače globoke okoli 100m, kjer so včasih kopali železovo rudo. Seznanimo se z zgodovino železarstva v teh krajih. Kmalu zagledamo greben Ratitovca.
Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce. Prelep razgled se nam odpira iz vrha na bližja in daljna pogorja.

 

 

Visokogorska arheološka pot – Železna pot od Vogla do Komne 


Vljudno vabljeni na organiziran pohod po tematski Železni poti, ki ga 26. septembra 2009 v okviru 2. Dnevov pohodništva organizira Turizem Bohinj v sodelovanju z Gorenjskim muzejem – Muzeji v Bohinju, Triglavskim narodnim parkom in vodniškim odsekom PD Srednja vas in PD Bohinjska Bistrica. Udeleženci bodo pod vodstvom arheologinje in vodje projeta Železna pot ga. Mije Ogrin, spoznavali arheologijo visokogorskega sveta Julijskih Alp.

 

Triglav


Z izkušenim in priznanim vodnikom Stanetom Klemencem, se bomo odpravili na dvodnevno planinsko turo na Triglav. Potek ture bomo skupaj z prijavljenimi udeleženci določili na podlagi njihove pripravljenosti in želja. Predvidoma 7 – 8 ur hoje dnevno in nočitev v planinski koči.

 

Rapalska meja v Občini Bohinj


Po 1. svetovni vojni je dobila Kraljevina Italija Primorsko kot nagrado za vojno udeležbo na zmagoviti strani. Državna meja je potekala tudi čez vrh Triglava in po Bohinjskih gorah. Bohinj je postal obmejno ozemlje. Mejo so natančno označili s številnimi mejniki nekaj let po 1. vojni. V Bohinjski Bistrici je bil železniški mejni prehod proti Italiji. Mejo so na jugoslovanski strani čuvali finančni stražniki in graničarji, ki so bivali v obmejnih stražarnicah. Italijansko stran meje so pred 2. svetovno vojno utrdili s številnimi bunkerji.
Pohodniki naj bodo planinsko obuti in naj imajo s seboj čelne svetilke. 

 

Bohinjska planinska pot: Šavnik – Bača – Kobla – Žrelo – Črna prst


Z organiziranim prevozom se odpeljemo na izhodišče ture pod Šavnikom. Po stari poti na opuščeno planino. Prehod Rapallske meje in vzpon na prvo točko BPP - vrh Šavnika. V lepem dnevu bomo uživali bogastvo izjemnih razgledov. Sestop na pot proti prelazu Bača, pomembnemu prehodu tovorništva bohinjskega železa. Ogled italijanske utrdbe v strmi steni. Ostalina krivične meje je del utrjenih položajev Alpskega zida. Po ogledu vzpon na naslednjo točko BPP – Koblo. Globoko pod njenimi skladi poteka trasa bohinjskega tunela, odpre pa se pogled na slikovito Baško grapo. Z vrha Koble se pričnemo spuščati proti Ravenski planini in po poti skozi zanimiv gorski gozd pod Šoštarjem proti meliščem Rušnega vrha. Po serpentinah proti Žrelu, kjer se že na dotik srečamo z znamenito podobo Črne prsti in Doma Zorka Jelinčiča. Na vrhu nov žig BPP, počitek in uživanje v bogatih razgledih po naši domovini. Popoldne spust proti planini Za Liscem in obisk Orožnove koče, zadnje točke BPP na današnji turi. Po počitku in okrepčilu sestop po poti skozi Šnito, pa po zaraščenih bistriških rovtih do Boh. Bistrice.

 

GORENJE VAS POLJANE


PEŠPOT JAVORJE - ŽETINA - JAVORJE 


Člani Turističnega društva Javorje, ki so začrtali in označili pot mimo nekaterih naravnih in kulturnih znamenitosti, so se dela lotili z geslom - ker imam rad naravo in ker ne maram srečevati avtomobilov! Avto ali kolo je mogoče parkirati pred gostilno Blegoš v Javorjah, kjer je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Pot se najprej spusti do vasi Dolenčice, kjer stoji doprsni kip znamenitega slikarja Antona Ažbeta, ki je na prelomu v 20. stoletje vodil lastno slikarko šolo v Münchnu. Od tu se pot nadaljuje po kolovozu proti Gori. Oznake bodo najprej pripeljale mimo t.i. debele smreke, nato pa na vrh Gore s cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Z Gore se po bližnjici pot spusti proti kmetiji Frtunc v Gorenji Žetini.



UREKOVA POT


Markantnejša vzpetina, ki se dviga pred grebenom Starega, Mladega vrha in Koprivnika je dobila preprosto ime - Gora. Domačini so na vrhu postavili romarsko cerkvico Marijinega Vnebovzetja, zato se še danes na praznik Velikega šmarna (15. avgust) zbere tu množica ljudi in se bogoslužje odvija kar na prostem. Na sam vrh vodijo številne poti in vsak si lahko po svojih željah in sposobnostih izbere tisto najljubšo. Z Malenskega vrha, Urekova pot na Goro Športni novinar Stane Urek je zelo rad zahajal na Goro in v njegov spomin je vsako drugo soboto v oktobru po tej poti organiziran spominski pohod. Moto Staneta Ureka je bil šport za vse, zato tudi z začrtano potjo in organiziranim pohodom želijo k pohodništvu privabiti čimveč ljudi.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 naslednja stran