IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Slovenske Konjice

Mesto cvetja in vina

Tik preden Vas v svoj objem zavijejo mogočni Pohorski gozdovi, se odprejo vrata v mesto s tisočletno starotrško zasnovo, Slovenske Konjice.  Prijazno srednjeveško podeželsko mesto s skoraj šest tisoč prebivalci je položeno med skrivnostno Konjiško goro na eni strani, na drugi ga objemajo sončni zlati griči vinorodnih Škalc. Mesto, katerega prva pisna omemba sega v leto 1146 pod nazivom Counowiz, s številnimi okoliškimi vasmi zaokroža podobo doline ob reki Dravinji.  Slovenske Konjice so središče Dravinjske doline, ki se od tukaj s svojimi lepo obdelanimi polji in griči odpre vse do pod Boča, Ptujske gore, Haloških goric in Dravskega polja.

Solčava

Solčavsko lahko opredelimo kot naravnogeografsko zelo zaključeno, omejeno in prometno zaprto območje v skrajnem severozahodnem delu Zgornje Savinjske doline. Solčavski prostor je bil pomemben že v davnini. Najstarejši ostanki poselitve v Potočki zijalki pod Olševo segajo že v staro kameno dobo. Kljub temu, da bi naj bilo to območje naseljeno že pred letom 1000, se ime Solčava (Sulzbach) prvič zapiše šele leta 1268. Ime naj bi dali Solčavi njeni ustanovitelji Bavarci, ki so na to območje prodrli v 9. in 10. stoletju. Slovenski izvor besede »Solčava« bi lahko povezali s starim izročilom, da so nekoč v Robanovem kotu pridobivali sol. Občino Solčava obkrožajo občine Luče, Črna na Koroškem, Železna Kapla Jezersko in Kamnik. Solčavani smo imeli svojo občino že leta 1850, leta 1999 pa se jim je želja po samostojnosti znova uresničila.

Šentjur

Občina Šentjur sodi med večje slovenske občine, saj meri 223 km2 in ima 18.500 prebivalcev ter sega od Drameljskih goric do razgibanega Kozjanskega in vrhov Bohorja. Razdeljena je na trinajst krajevnih skupnosti: Šentjur-mesto, Dramlje, Planina pri Sevnici, Ponikva, Slivnica pri Celju, Blagovna, Prevorje, Kalobje, Loka pri Žusmu, Šentjur - Rifnik, Grobelno, Vrbno - Podgrad in Dolga gora. Središče občine je mesto Šentjur, ki je tudi poselitveno in zaposlitveno središče. Gričevnata pokrajina ustvarja pogoje za razvoj sodobne kmetijske proizvodnje s poudarkom na sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. Dobre prometne povezave so že v preteklosti omogočile razmah industrije.

Šmarje pri Jelšah

Občina je na zahodu, kjer meji na Občino Šentjur pri Celju obdana z Voglajnskim gričevjem. Na severu je obdana z mogočnim hrbtom severnega niza posavskega hribovja, ki sega preko Plešivca, Konjiške gore in Boča ter njegovega podaljška Donačke gore (882m). Na severu meji na občini Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Občina se na zahodu nadaljuje v Rogaško podolje, kjer meji z občino Rogaška Slatina. Na jugu dviguje Rudnica (686m). Tukaj meji na občino Podčetrtek. Med Šmarskim podoljem in dolino Zibiškega potoka je na jugu Rokovo gričevje. Na območju Občine Šmarje pri jelšah so zelo ugodni pogoji za vinogradništvo. Veliko kvalitetnih vinogradov se razprostira v okolici Sladke Gore, Brecljevega in Vršne vasi.

Šmartno ob Paki

Osrednji del občine Šmartno ob Paki leži v dolini spodnje Pake, ki se ob izhodu iz soteske Penk pri naselju Gorenje odpre v spodnjo Paško dolino. Dolina spodnje Pake je dolga 6 km, širina pa le na skrajnem južnem delu, pred sotočjem Pake in Savinje preseže 1 km. Dolina spodnje Pake je ozek ravninski pas, skrajni severozahodni del Celjske kotline, ki se širi od severozahoda proti jugovzhodu. Zahodni del kotline omejuje planotni svet Skorno, višine 400-500m. Na južni strani je nizko razvodno sleme med Savinjo in Pako Slatina, na jugovzhodu pa je kotlina odprta proti Celjski kotlini. Vzhodno in severovzhodno od doline se s Paškimi vrhovi (Mali vrh in Veliki vrh) in Goro Oljko (734 m) prične Ložniško gričevje. Pred iztekom Pake v njeno spodnjo dolino se v njo izlije Lokovški potok, ki je poleg Hudega potoka tudi njen največji levi pritok. V vasi Gorenje priteče Paka po lastnem vršaju v Spodnjo Savinjsko dolino in se pred Letušem  izlije v Savinjo.

Šoštanj

Občina Šoštanj leži v severovzhodnem delu Slovenije, v zahodnem delu Šaleške doline, ob spodnjem toku reke Pake. Razteza se na 95,6 km² in obsega naselja Bele Vode, Družmirje, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje. Šoštanj je mesto in središče istoimenske občine. O nekdanjem sijaju pričajo posamezne stavbe, posebno mesto pa ima stavba v neorenesančnem slogu - Kajuhov dom, kjer se je rodil pesnik Karel Destovnik Kajuh. Nad mestom stoji razvalina šoštanjskega gradu, imenovana Pusti grad, iz 12. stoletja. Pod njim leži najmogočnejša stavba v Šoštanju, graščina Turn, ki je bila prvotno grajska kašča, leta 1734 pa so jo prezidali v plemiško prebivališče.

Štore

Občina Štore se razprostira na 28,1 km2, na pretežno gričevnatem območju ob reki Voglajni, na vzhodnem robu Celjske kotline. Občina šteje približno 4.144 prebivalcev, ki živijo v 12 naseljih: Draga, Javornik, Kanjuce, Kompole, Laška vas pri Štorah, Ogorevc, Pečovje, Prožinska vas, Svetina, Svetli dol, Šentjanž nad Štorami in Štore.  Na vzhodu občina meji na Občino Šentjur, na severu in zahodu na Občino Celje, na jugu pa na Občino Laško.

Tabor

Občina Tabor leži na južnem obrobju spodnje Savinjske doline in meji na občine Vransko, Braslovče, Prebold, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Prebivalci občine se preživljajo s kmetijstvom in z delom v bližnjih krajih, vedno pomembnejše pa je v kraju tudi podjetništvo. Občina se deli na dva značilna dela. Ravninski del obsega naselja Kapla, Ojstriška vas, Pondor in Tabor. Tu najdemo bolj strnjena naselja in prvovrstno kmetijsko zemljo, v predlogu naših prostorskih planov je na tem mestu predvidena tudi gradnja manjše obrtne cone. Hriboviti del občine pa sestavljajo naselja Črni vrh, Miklavž pri Taboru in Loke. Gre večinoma za razložena naselja, veliko pa je tudi samotnih kmetij. Hriboviti del občine je naravno izjemno pester, s travnikov in jas pa se odpirajo čudoviti razgledi proti Savinjski dolini in naprej proti Kamniškim Alpam. Področje postaja vedno bolj zanimivo za izgradnjo vikendov, turistično pa še ni dovolj izkoriščeno.


 Pojdi na: 1 2 3 4