IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


KRAPJE

Ob obisku Čebelarstva Tigeli si lahko ogledate star čebelnjak, ki izvira s konca 19. st. Njegova oprema predstavlja izjemno bogato in edinstveno kulturno dediščino. Vsi eksponati so od čebelarjev, ki so se prenehali ukvarjati s čebelarstvom, vendar so ga želeli ohraniti v prvotni obliki. Čebelnjak je osmerokotne oblike, v paviljonskem načrtu, s strešno lino za dovod zraka in svetlobe. V njem je 84 panjev, izdelanih po sistemu Naiser, ki jih v čebelarstvu že desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mlad čebelar pa jih sploh ne pozna. V čebelnjaku si lahko ogledate točila za med, ročne kadilnike, stiskalnico za vosek, modele za izdelovanje satnic ter še veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov. Po končanem ogledu Čebelarskega muzeja Krapje vam ponujajo številne čebelje proizvode Čebelarastva

MALA NEDELJA

Kraj Mala Nedelja se prvič omenja v letu 1441 pod imenom Sonntaglein under Rakespurg, leta 1480 pa kot Klein Sonntag. Ime je nastalo po cerkvi Sv Trojice. Cerkev pri Mali Nedelji naj bi bila zgrajena že v 9. Stoletju na temeljih nekakšnega templja poganskega, slovanskega boga. Cerkvici so rekli "Marija v hrastju", ker je bila posvečena Devici Mariji, vse okrog pa so rasli mogočni hrasti. Zgraditi naj bi no dal slovanski knez Pribina svojim zvestim plemičem slovanskega rodu, na katere spominjajo tudi imena vasi Radoslavci, Bodislavci, Godemarci, Moravci. Tukaj službujoči duhovniki in učitelji so kraju poleg svojega poklicnega delovanja doprinesli razne dobrine, s katerimi se je kraj Mala Nedelja razvijal in postal pomemben v številnih pogledih.

RAZKRIŽJE

Če na kratko strnemo povabilo na obisk Razkriškega kota, bi lahko dejali, da turistično ponudbo ustvarjajo navadni, preprosti ljudje, ki temelji na bogati kulturni in naravni dediščini, ohranjenih šegah, običajih in navadah, na kulinaričnih posebnostih, dobrih vinih, zanimivi pokrajini, ki na tem območju iz obmurskega sveta prehaja v vinorodni svet vzhodnih obronkov Slovenskih goric.

STARA GORA

Stara Gora je v zadnjih letih vse bolj priljubljena turistična točka pohodnikov, kolesarjev in organiziranih skupin izletnikov, saj ima kljub svoji majhnosti številne kulturne in turistične zanimivosti. Skozi vas vodi zasajen Lipov gaj, lipov drevored z 60 drevesi. V prostorih nekdanje šole je danes etnološki muzej, v katerem je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga pri delu uporabljali naši predniki. Nasproti pa stoji mogočna baročna cerkev Svetega Duha iz leta 1697, ki se ponaša s pozlačenimi oltarji, vrednimi ogleda, ter z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Cerkev je bila sezidana po naročilu grofa Schachenturna mlajšega, gradili so jo 3 leta, poslikal pa jo je italijanski slikar Jakob Brollo iz Gumina. Posebej zanimiv pa je leta 1996 postavljena mlin na veter, ki je kopija Bečevega mlina iz Kokolajnščaka z vsemi prvinskimi elementi. Mlin je še leta 1957 mlel zrnje na Kokolajnščaku pri Bečevih. Ponovno postavljen mlin je spomenik preproste vaške kulturne dediščine na našem koncu Slovenije. Ta mlin danes spet melje moko, seveda le v turistične namene. Mlinsko napravo z mlinskima kamnoma poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra. 

Sveti Jurij ob Ščavnici

Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava. Sedež občine je v Sv. Juriju ob Ščavnici, Ul. Bratka Krefta 14.

VERŽEJ

Veržej ima dolgo naselitveno tradicijo, ki se začenja v prazgodovini, o čemer pričajo najdeni predmeti - žare s pepelom, bronasti predmeti, črepinje iz ilirske dobe in ploščata kamnita krogla iz kamene dobe. Ostanki rimskega poslopja pričajo, da je to ozemlje pripadalo provinci Spodnja Panonija. Odkrite arheološke najdbe staroslovanskih grobov in obeski dokazujejo, da je to področje zajel naselitveni val slovanskih rodov.V 10. stoletju so ozemlje zasedli Ogri, nato pa nemški fevdalci. Zgodovinski viri omenjajo, da je Veržej imel brod na reki Muri in da je tukaj bilo pomembno skladišče za vojne potrebščine, zlasti, da so po Muri vozili sol iz Solnograške. Ohranjena trška listina omenja, da je Veržej postal trg leta 1352.

ŽELEZNE DVERI

V času vladavine Marije TEREZIJE so imeli v lasti grad Železne dveri (zid, kot ga imenujemo domačini) Beneditinci, pozneje so so lastniki menjavali. Vedno je kraj slovel po vrhunskih vinih. Med drugo svetovno vojno so uredili rezidenco za nemškega feldmaršala Goringa, takrat so napeljali vodovod, elektriko, telefon in uredili cesto. Pozneje je oblast večino tega uničila. V gradu je imela sedež prva zadruga.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5