IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Rače - Fram

Občani pravijo, da so bistvo njihove občine ljudje. V lepih, slikovitih in skrbno urejenih vaseh med Planico in Gorico, ki se spogledujejo z ravnicami Dravskega polja na eni ter gozdnatimi obronki Pohorja na drugi strani, jih živi okrog šest tisoč. Znani so po svoji delavnosti, ustvarjalni trmi, odprtosti, štajerskem veselju in gostoljubnosti. Poleg naravnih in kulturnih lepot, ki so jim lahko v ponos in jih radi pokažejo, goste z veseljem posadijo za mizo in jim ponudijo številne kulinarične dobrote ter kajpak tudi kaj proti žeji. 
Kot občina delujejo od leta 1995. Občani in okoličani priznavajo, da se je v tem času marsikaj spremenilo na bolje.

Ruše

Občina Ruše leži v zahodnem delu Štajerske ob vznožju Pohorja, 13 km zahodno od Maribora ter meri 61 km2, povprečna nadmorska višina občine pa je 309 m. Najvišje se območje občine vzpne z Žigartovim vrhom (1347 m n.v.). Na sever se razprostira do reke Drave medtem ko na jug sega na pobočja vzhodnega Pohorja, grajenega iz tonalita in ostalih magmatskih kamnin. Prebivalstvo je skoncentrirano v 6 naseljih in zaselkih.

Selnica ob Dravi

Po geografski legi in površinski oblikovnosti je občina Selnica ob Dravi po letu 1971 s priključenim delom Janževe gore, Spodnje in Zgornje Selnice ter z nižinskim naseljem Črešnjevec ob Dravi, del Osrednje Dravske doline. Dobra infrastrukturna opremljenost, bližina Drave in položaj ob magistralni cesti so vplivali na razvoj kraja. Dravska dolina je s svojo specifično lego odigrala v političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu zanimivo vlogo. Leta 1093 se na darovnici, s katero sta bili benediktinskemu samostanu v Št. Paulu v Labotski dolini podarjeni dve kmetiji, prvič v zgodovini omenja Selnica (aput Celtnitz).

Slovenska Bistrica

Občina Slovenska Bistrica je med največjimi v Sloveniji. Ima okrog 25.000 prebivalcev. Središče občine je mesto Slovenska Bistrica, ki je nastalo na križišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja Civitas Negotiana. Ponaša se s izredno starostjo. Naselje so obzidali že okoli leta 1300. Mestne pravice je dobilo v začetku 14. stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je vidnejši razvoj prinesla cesta med Dunajem in Trstom. Kasnejša izgradnja železniške proge izven ožjega mestnega območja je ta razvoj korenito zavrla.

Starše

Na severovzhodnem delu Dravskega polja, prislonjena ob staro strugo Drave, leži Občina Starše. Nahaja se na območju naslednjih naselij: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje. Sedež občine je v Staršah št. 93. 
Pobrateni so z Občino Preding v Avstriji, sodelujejo pa tudi z Občino Vencone v Italiji in Občino Lovas v Hrvaški.

Sveta Ana

Občina Sveta Ana je manjša podeželska občina na severu Osrednjih Slovenskih goric. Večji del občine s svojim centrom leži vzhodno ob regionalni cesti Lenart – Trate - Avstrija. Na gričevnatih slemenih v poldnevniški smeri se na nadmorski višini v razponu od 240 m do 404 m in na površini 37,2 km2 razprostira dvanajst vasi. Središče občine je v vasi Sv. Ana v Slov. goricah, katero obkrožajo še vasi Dražen Vrh, Froleh, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lokavec, Rožengrunt, Zg. Bačkova, Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Žice. Jugovzhodna območja slemen so posajena z vinogradi, v ravninskem delu pa so predvsem travniki in njive.

Sveti Andraž v Slovenskih goricah

Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah se nahaja nekaj kilometrov severno od Ptuja, na vzhodni strani pesniške doline. Razprostira se po gričevnatem svetu osrednjih Slovenskih goric; med Ptujem, Lenartom, Radenci, Gornjo Radgono in Ljutomerom. Občina obsega 7 naselij: Drbetinci, Vitomarci, Hvaletinci, Rjavci, Slavšina, Novinci in Gibina na področju 17,6 km2. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, prisotna pa je tudi gostinsko-turistična dejavnost.

Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Gledano z geografskega vidika zavzema Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama Pesnico in Ščavnico. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30-odstoten. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Šentilj

Občina Šentilj, ki leži na zahodnem delu Slovenskih goric, na razvodju Drave in Mure, sodi po velikosti in številu prebivalstva med srednje velike podeželske občine, čeprav se te značilnosti zaradi večje industrializacije, nove avtoceste in prisotnosti enega največjih železniških in cestnih mejnih prehodov v državi čedalje krčijo. Središče občine je naselje Šentilj, katerega starejši del je nastal ob župnijski cerkvi sv. Egidija ali sv. Ilja, po kateri ima kraj ime, novejši del pa se širi na južni strani po dolini Šentiljskega potoka. Šentiljska okolica je naseljena že v predzgodovinski dobi, saj so tam odkrili sledove neolitske naselbine.


 Pojdi na: 1 2 3 4