IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Občina Lukovica

Občina Lukovica je postala samostojna lokalna skupnost z reorganizacijo lokalne samouprave leta 1995 in geografsko zajema območje Črnega grabna. Črni graben s severa in juga obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na izoblikovanje Črnega grabna je močno vplivalo vodovje Radomlje, ki je svojo vijugasto strugo vrezala v južno pobočje velike trojanske antiklinale. Radomlja, ki izvira pod Učakom pri Trojanah, se s svojimi hudourniškimi pritoki južno od Doba izliva v Račo, teče po temnih permijskih skrilavcih, ki dajejo tlem črno barvo - od tod tudi ime Črni graben. Občina Lukovica se razprostira od Prevoj pri Šentvidu na zahodu pa vse do Trojan na vzhodni strani, kjer meji s Savinjsko dolino.

Občina Medvode

Občina Medvode meji na Mestno občino Ljubljana in je od slovenskega glavnega mesta oddaljena 12 km. Središče občine je ob sotočju rek Save in Sore ter ob stičišču cest, ki vodijo proti Ljubljani, Gorenjski in mednarodnemu letališču Brnik. Skozi občino poteka tudi železniška proga Ljubljana-Jesenice-Avstrija. Oddaljenost Medvod do Benetk je 200 km, do Dunaja 350 km in do Zagreba 145 km. Zgodovinski viri in številne arheološke najdbe pričajo, da so tu potekale pomembne prometne povezave z naštetimi kraji.

Občina Mengeš

Občina Mengeš leži v prelepi podalpski ravnini Kamniških alp, ki jo na vzhodu obdaja mengeško polje na zahodu pa griča Gobavica in Dobeno.  Sestavljajo jo naselja Mengeš, Loka pri Mengšu, Topole, Dobeno. Središče občine, mestece Mengeš, je od glavnega mesta Slovenije oddaljen le 15 km, je staro naselje, saj je bilo njegovo ime prvič omenjeno že leta 1154. V mestu je mnogo zgodovinskih zgradb, ki izpričujejo bogato tradicijo kulturnega življenja. Najpomembnejše zgodovinske zgradbe so razvaline grajske utrdbe na Gobavici, Staretov grad, Ravbarjev grad, grad Jable, triladijska baročna cerkev Sv. Mihaela z gotskim prezbiterijem ter krstilnico in spovednico

Občina Moravče

Občina Moravče je postala samostojna leta 1995 po razdelitvi občine Domžale na manjše občine, le upravna enota je še naprej ostala v Domžalah. Uvršča se med manjše v Sloveniji, saj meri le 61 km2 in ima 4852 prebivalcev. 

Občina Škofljica

Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije. Zajema skrajni jugovzhodni rob Ljubljanskega barja z zatoki, Želimeljsko dolino in del gričevnatega sveta, ki se že od Orel in Molnika dviguje proti Vrhu nad Želimljami do vznožja gore sv. Ahaca nad Turjakom. Na severu meji na Mestno Občino Ljubljana, na jugu na Občino Velike Lašče, na vzhodu na Občino Grosuplje in na zahodu na Občino Ig.Po velikosti se šteje med manjše občine, spada pa med razvitejše občine. Občinsko središče je vozlišče primarnih in sekundarnih prometnih tokov. Tu se križajo avtomobilski, tovorni in železniški promet ter koncentrirajo storitvene in druge dejavnosti.

Občina Šmartno pri Litiji

Šmartno pri Litiji je gručasto naselje, ki leži 3 km jugovzhodno od Litije. Geološka podoba območja je zelo pestra. Najstarejše kamnine segajo v obdobje karbona in perma - skrilavi glinovci, kremenovi peščenjaki in konglomerati, ob potokih so našli holocenske naplavine, prisoten je tudi dolomit in druge kamnine, proti Zavrstniku so v peščenjaku našli številne rastlinske fosile. Okolica Šmartna je obdana s hribovjem, ki kotlini daje podobo pravokotne oblike: na severozahodu je Sitarjevec, na vzhodu Ojstrmanov hrib, na jugovzhodu Kuheljnov hrib, Veliki in Mali Oblak, Cvingar, na zahodu pa Tičnica in Strmenca. Skozi naselje teče potok Reka, ki izvira v Reki-Gozdu, vanj se izlivata še Črni potok in Kostrevniški potok

Občina Trzin

Čeprav je Trzin druga najmanjša občina v Sloveniji, saj meri le 859,50 ha, spada med razvite, bogatejše in gospodarsko pomembnejše območje naše države. Zaradi svoje ugodne lege Trzin sodi med tista slovenska naselja, ki so se v zadnjih letih najbolj razvijala in v katerih je prebivalstvo najhitreje naraščalo. V nekaj desetletjih se je iz umirjene predmestne vasice s približno 700 prebivalci prelevil v živahno, kipeče naselje z nekaj tisoč prebivalci ter bogato podjetniško in obrtno dejavnostjo. Naselje je razdeljeno na tri dele: stari Trzin, novo stanovanjsko naselje Mlake in obrtno industrijsko cono.

Občina Velike Lašče

V dolinah so večji kraji, središča nekdanjih krajevnih skupnosti - Velike Lašče, Rob in Turjak, manjše vasi in zaselki so razpršeni po pobočjih. Mehka gričevnata pokrajina se ponekod spremeni v strma pobočja, razrezana z grapami, potoki, spomladi in jeseni se ob Rašici in Cereji pojavijo poplavna jezera. Na vzhodu se dviguje greben Male gore, pojavljajo se vrtače in več kraških jam in brezen, potoki ponikajo. Najdaljša kraška jama je jama Predvratnica (658 m) v samem centru Velikih Lašč. Zahodni del sestavljata dve planoti - Rute, kjer je svet poseljen zlasti po vrhovih, in Mačkovec, kjer je svet bolj kraški in razjeden. Najvišji vrh v občini je Veliki Malinjek (1039 m). Proti JZ se svet vzpenja proti bloški planoti, na jugu ga omejujejo slikovita Slemena, proti severu pa prihaja pri Turjaku v prehoden dolomitski svet.

Občina Vodice

Nahaja se severno od Šmarne gore, tja do brniškega letališča in leži na pretežno kmetijskem območju. Večina prebivalstva je vezana na dnevno migracijo v okoliška središča. Občina nima težke in umazane industrije. Tako neomadeževano naravno okolje in razvita prometna infrastruktura ter bližina pomembnejših krajev, privabljajo nove priseljence ter kličejo k večjemu razvoju turizma. Občani Vodic so še posebej ponosni na Jerneja Kopitarja (1780 – 1844). V naselju Repnje, ki se nahaja v soseščini Vodic, se nahaja njegova rojstna hiša. Izdal je prvo, v nemškem jeziku pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika (1808), ki je temelj preučevanja ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja.

Občina Vrhnika

Vrhnika ima v svojem grbu ladjo in četudi odmislimo na ladjo Argo ter staro pripovedko o argonavtih, je nastanek in razvoj Vrhnike najtesneje povezan z ladjami in prometom po mirno tekoči in globoki Ljubljanici, ki izvira tukaj kot velika reka iz enajstih kraških izvirov. Hkrati stoji Vrhnika tamkaj, kjer je najkrajši in najzložnejši prehod iz Ljubljanske kotline čez notranjske in kraške gozdnate planote proti morju, ki je že v davnih časih zvabil človeka, da si je utrl pot skozi ne preveč prijazno pokrajino. Vrhnika ima danes bogato kulturno dediščino. Ob glavni cesti v središču mesta stoji spomenik, posvečen največjemu slovenskemu pisatelju, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju.


 Pojdi na: 1 2 3