IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Občina Naklo

Občina Naklo leži v Ljubljanjski kotlini na Kranjski ravnini in sicer sredi Nakelske doline med dvema najstarejšima terasama Save in Tržiške Bistrice. Z obeh strani pa jo obdaja gozdna površina Dobrave in Udin Boršta. Na jugu in vzhodu meji na občino Kranj, na severu na občino Tržič, na zahodu in severozahodu pa na občino Radovljica.

Občina Preddvor

Občina Preddvor je nastala kot ena izmed naslednic bivše občine Kranj, sedanji obseg pa je dobila koncem leta 1998 z izločitvijo Jezerskega v svojo občino. Preddvorska občina leži v osrednjem delu Gorenjske. Narava je tista, ki preddvorski občini nudi čudovite možnosti za razvoj in bogatitev turistične ponudbe. Predvsem ugodna geografska lega z odlično dostopnostjo (bližina letališča, avtoceste in mejnega prehoda Jezerski vrh), bujnim rastlinstvom in živalstvom, ter neokrnjenimi vodami. Pobočja gorovja okrog Storžiča in Grintovca nudijo vrsto možnosti za razvoj pohodništva in planinstva, vse vrste lova, ter raznovrstnih oblik opazovanja narave.

Občina Radovljica

O naselitvi Radovljiške ravnine pričajo že staroveške najdbe. Radovljica se prvič omenja kot trg leta 1333. V 14. stoletju je bila celotna Radovljiška ravnina pod sodno oblastjo radovljiškega deželnega sodišča, mestne praviceje Radovljica dobila ob koncu 15. stoletja. Od 15. do 18. stoletja je Radovljica ohranila svoje samoupravne mestne pravice na področju sodstva in uprave. V 19. stoletju (1840) je postala sedež okrajnega oblastva, leta 1868 pa sedež okrajnega sodišča. V obdobju 1929 – 1941 je bila upravno in sodno središče Dravske banovine. Po drugi svetovni vojni je bila Radovljica sedež okraja, v letih 1961 – 1994 pa upravno središče komune Radovljica, velike občine, ki je obsegala tudi Bled in Bohinj. V sedanjih mejah je bila občina Radovljica oblikovana v letu 1994 po reformi lokalne samouprave v letu 1994.

Občina Šenčur

Dvoje okostij, najdenih v rimskem sarkofagu iz 4. stol. na ledini Kamnici v Šenčurju, priča, da je bil kraj naseljen že v kasni antiki. A kdo ve, kako se je tedaj imenoval. Tu sta se ob jezercu, ki ga je napajal potok s severne strani, križali dve pomembni poti. Ena je držala iz Kranja proti Kamniku, druga vodila iz Ljubljane proti Jezerskemu. Voda in pot sta bila dva bistvena pogoja za življenje in naselitev. Prvotni, gručasti del naselja, je nastal okrog cerkvice ob jezercu, potem se je širil ob potoku proti severu in ob cestah.

Občina Škofja Loka

Slikovita Škofja Loka, ki se bohoti ob sotočju Poljanske in Selške Sore, na prehodu Sorškega polja v razgiban svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, je najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji in gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče občine Škofja Loka. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo škofjeloško ozemlje naseljeno vse od bakrene dobe (4. in 3. tisočletje pr.K.) naprej. V času velikega preseljevanja ljudstev se je tu naselil slovanski živelj, saj so imena naselij še pred podelitvijo ozemlja freisinškim škofom nosila slovanska imena. V naravno in umetnostno bogatem okolju so že od nekdaj delovali številni priznani umetniki, književniki in znanstveniki, ki so ustvarili bogato kulturno dediščino Škofje Loke.Današnja Občina Škofja Loka obsega 146 km2, od tega je (po podatkih iz leta 2007) 8202 ha gozdov, 2654 ha kmetijskih zemljišč in 320 ha stavbnih zemljišč. Povprečna nadmorska višina znaša 443 m. Dolžina občinske meje znaša 98,2 km. Vključujoč obe Sori znaša dolžina vodotokov 190 km. V občini imamo 373,8 km kategoriziranih cest (2007), od tega 8,8 km kolesarskih stez.

Občina Tržič

Občina Tržič zavzema 0,8% ozemlja Republike Slovenije. Na severu meji z Republiko Avstrijo in sicer po gorskem grebenu osrednjih Karavank, na zahodu meji na občini Žirovnica in Radovljica, na vzhodu na Jezersko in Preddvor ter na jugu na občini Kranj in Naklo. Ozemlje skoraj v celoti pripada porečju Tržiške Bistrice, le manjši del pripada porečju Kokre. Severni del občine zavzemajo osrednje Karavanke, proti jugu se pokrajina znižuje v hribovje, najjužnejši del občine pa predstavljajo uravnave, ki pripadajo severnemu delu ljubljanske kotline in jih imenujemo Dobrave. Gorati del občine prekinjajo večje in manjše doline. Glavne tri so: - dolina Tržiške Bistrice - dolina Mošenika - dolina Lomščice

Občina Železniki

Občina Železniki leži v zgornjem delu Selške doline.
Že leta 973 se ti kraji omenjajo v posebni listini, s katero je nemški cesar 30. junija tega leta podelili zemljo v Selški dolini v last freisinskim škofom. Središče občine je mesto Železniki, ki se je že leta 1340 začelo razvijati kot železarsko središče doline. Manufakturno-železarska industrija, ki so jo omogočile velike zaloge železove rude po okoliških hribih, bogate zaloge lesa ter reka Sora kot pogonska sila, je dajala utrip mestu vse do leta 1902, ko je predvsem zaradi nekonkurenčnosti železarstvo propadlo. Danes nas na nekdanje železarsko življenje v mestu spominjajo mogočne eno ali dvonadstropne hiše z zamreženimi okni in kovanimi polkni. Najstarejši stavbi sta Plnada in Plavčeva hiša, kjer je tudi muzej s krajevno muzejsko zbirko in maketnim prikazom nekdanjih železarskih obratov. Največja značilnost Železnikov pa je vsekakor ohranjen plavž za taljenje železove rude, ki je kot edinstven v Evropi te vrste in je zavarovan kot tehniški spomenik.

Občina Žiri

Na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Notranjske in Primorske. Ob naravni razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem. Žiri ležijo v Žirovski kotlini, s katero se končuje Poljanska dolina. Na severozahodni strani jo omejujejo pobočja Žirovskega vrha, na vzhodu Goropeški grič, ki se končuje z Vrhom sv. Treh kraljev, na jugu se zvrstijo zavraška, dolska, vrsniška in ledinska planota, na zahodu pa Mrzli vrh s Koprivnikom.

Občina Žirovnica

Občina Žirovnica je ena od občin v Republiki Sloveniji. Iz območja te občine je v preteklosti izšlo veliko število mož, pomembnih za Slovence, med drugimi pesnik France Prešeren, jezikoslovec Matija Čop, čebelar Anton Janša ter pisatelji Janez Jalen, Jožef Žemlja in Fran Saleški Finžgar. V dolini reke Završnice, ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno hidroelektrarno na Slovenskem, imenovano HE Završnica, blizu vasi Moste pa so leta 1952 obratovanju predali HE Moste, prvo hidroelektrarno na reki Savi. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visoko pregrado, najvišjo v Sloveniji.


 Pojdi na: 1 2