IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Lipi ob kapelici, Nazarje

Lipi, ki rasteta ob kapelici pri novi osnovni šoli, sta bili spomladi leta 2003 obžagani (suhe veje). Debli obeh dreves se razcepita na višini 2 in 3 m, vendar se višje stikata in tako tvorita enotno, lepo kroglasto krošnjo.

   

Menina planina

Poteka v smeri vzhod-zahod v dolžini preko 20 km, v smeri sever-jug pa se razširi le 10 km. Na severu se strmo vzpenja nad Zadrečko dolino oziroma Gornjegrajsko kotlino, na jugu pa se malo bolj zložno spušča v Tuhinjsko dolino in dolino Motnišnice. Na zahodu sega do prevala Črnivec (902 m), na vzhodu pa jo med domačini že dolgo pomembna prelaza Slopi (925 m) in Lipa (721 m) razdvajata od nižje planote Dobrovlje. 
 

Dobrovlje

Dobrovlje so prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino, na katero se odpirajo čudoviti razgledi.  Planota je v glavnem sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, zato so pogoste kraške vrtače in jame. Dobrovlje prekrivajo obsežni gozdovi, med katerimi so razvrščene redke domačije - celki. 

Reka Dreta

Po reki Dreti je dobila ime Zadrečka dolina, ki predstavlja najpomembnejšo stransko dolino reke Savinje v Zgornji Savinjski dolini. Reka izvira pod Črnivcem in teče skozi večje kraje, kot so Gornji Grad, Šmartno ob Dreti in Kokarje, vse do Nazarij, kjer se kot desni pritok po 29 km izliva v reko Savinjo. Gre za nižinski in gričevnati svet pod obronki planote Menine in Dobrovelj, v katerem reka s svojimi številnimi manjšimi pritoki ustvarja značilno krajinsko podobo.

 

ŠENTJUR

Velikonočnica
Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila - odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.

Ptičji rezervat ob Slivniškem jezeru
Ob Slivniškem jezeru in v njem so svoj dom našle številne rastlinske in živalske vrste. Ornitolog bo tako ob obisku Slivniškega jezera lahko opazoval pestrost ptičjih vrst (zlatovranka, Feldeggov sokol, elegantni ribji orel, sive čaplje in štorklje), ribič ujel katero izmed 28 vrst rib, ki živijo v Slivniškem jezeru in med katerimi tako po številu kot velikosti prednjači som, zadoščeno pa bo tudi raziskovalcu rastlinskega sveta.

Navadna jarica
To, do 15 cm visoko trajnico, ki odžene dlanasto deljene liste šele pozno spomladi, so iz njene domovine – Balkana - v preteklosti ponesli po celi Evropi. Največkrat so jo sejali za okras v parkih in vrtovih, medtem ko je na naravnih rastiščih izjemno redka.

Pagodovec pri Železniški postaji Šentjur
Na železniški postaji Šentjur se je zbrala velika množica ljudi. Med postankom na tej postaji so predstavniki potnikov slavnostnega vlaka posadili eksotično drevo »pagodovec« ali japonska sofora, ki še danes spominja in obeležuje ta slavnostni dogodek. Japonska sofora je okrasno drevo, ki je kljub svojemu imeni doma na Kitajskem in Korejskem polotoku in cveti v mesecu avgustu.

Vodni orešek v ribniku in štorklja na Proseniškem
Gnezdo v Goričici pri Proseniškem je eno izmed maloštevilnih še ohranjenih gnezd bele štorklje na območju Občine Šentjur, saj se štorklje tu pojavljajo izredno redko. V Sloveniji je bela štorklja zavarovana in uvrščena med močno ogrožene živalske vrste. Z zakonom so zavarovana tudi njena zelo velika gnezda.

Grajski vrelec Dobrina
Izvir vode naj bi bil zdravilen. Uporaba loške vode je po mnenju različnih zdravnikov učinkovita za ozdravitev in lajšanje različnih bolezni in bolezenskih stanj.

Grajski park Planina
V obnovljenem grajskem parku rastejo zaščitene rastlinske vrste kot so turška lipa, robinija, kostanjev in lipov drevored.

Osameli kras vzhodno od Ponikve
Osameli Kras se prične v spletu dolin ter osamljenih planotastih vzpetin okrog Ponkvice in Okroga. V kraškem svetu so manjše jame, plitve vrtače, ter suhe in zatrepne doline. V Voglajnskem in Zgornjesotelskem gričevju so pogosti usadi. Najpogostejši so v nesprijetih terciarnih kamninah, ki prevladujejo na severovzhodu in jugovzhodu gričevja. Značilnost teh zdrsov je njihova velika pogostnost. Zaradi neugodne geološke zgradbe se usadi lahko sprožijo že ob manjših nalivih.

Kostanjev drevored na Ponikvi
Dvojni drevored divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum L.) je vodil do nekdanje graščine Ponikva (Ponigl) in je bil sestavni del graščinskega vrta iz druge polovice 19. stoletja. Danes je ohranjena skrajšana poteza, leta 1997 delno dopolnjena z novimi drevesi. Sestavlja ga 33 dreves višine do 22 m in premerom debla starejših dreves med 60 in 105 cm. Drevored je bil poškodovan in vrzelast, zato se je leta 2009 pričelo izvajati strokovno sanacijo in obnovo. Ob tej priliki se je vrzeli zasadilo z več novimi mladimi drevesi.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5