IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Lisca

V inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije je ovrednotena z naslednjimi besedami: "Bogata ilirska flora v bližini severne meje razširjenosti, rastišče endemičnih, ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst". Ozemlje meji s sosednjo Sevniško občino, kamor spada tudi Dom na Lisci a del pobočij spada tudi v Laško občino. Tu rastejo nekatere zanimive rastlinske vrste kot: Clusijev svišč, opojna zlatica, krajnska bunika... Lisca je ena najpomembnejših lokalitet v Posavju.

Kopitnik

Podobno kot Lisca je tudi Kopitnik, zaradi bogate ilirske flore in posameznih alpskih vrst ter nahajališča endemičnih in ogroženih vrst, uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Botanično so najbolj zanimivi skalnat južni del, ki greza proti Savi in sekunadrni bukov gozd na severnih pobočjih, kjer je na dolomitnih čereh samoniklo nahajališče črnega bora, Blagajevega volčina in Seelosovega sršaja

 

LJUBNO

Greben Smrekovec
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Marsikdo ne ve, da je bil svojčas nad Ljubnim ob Savinji aktiven vulkan Smrekovec, zato najdemo daleč naokoli v zemlji kamnine, ki so produkt lave ali pepela. Smrekovški vulkanizem je bil aktiven pred približno 30 milijoni leti v geoloških obdobjih terciarja: oligocenu in miocenu. Vulkanizem je potekal v morskem okolju.

Krajinski park
Krajinski park se nahaja v območju planote Golte, ki se na severnem delu zaključujejo s stenami Tirskih peči. Stene se imenujejo po kmetiji Tiršek, ki je v neposredni bližini parka. Park obsega ca.300 hektarov celotne površine, kar je razmeroma majhen del območja kjer se nahaja.

Reka Savinja
Reka Savinja izvira pod Okrešljem in se v čudovitem slapu spušča proti Logarski dolini. V zgornjem toku je z gozdom poraščenimi pobočji Kamniško-Savinjskih Alp komaj dovolj prostora za reko, ki se ponekod le s težavo prebija med skalnimi pregradami, drugod pa spet lahkotno poskakuje pod prekrasnimi značilnimi lesenimi mostovi.

Sušnikov javor
Visoko v desnem bregu grape potoka Krumpah stoji na strmi jasi slikovita Sušnikova domačija, pod katero raste čudovit gorski javor (acer pseudoplatanus) izjemnih dimenzij. Obseg meri kar 600 cm.

 

Visočnikov javor
Ob domačiji in turistični kmetiji Visočnik v severozahodnih pobočjih Golt raste lep in mogočen gorski javor (acer pseudoplatanus) z obsegom - 600 cm. V bližini hiše raste še nekaj manjših javorjev, ki so bili zasajeni kot zaščita pred vetrom.

Ermenčeva tisa
Pod kmetijo Lipovt v Savini uspeva lepo raščena enodebelna moška tisa, vredna ogleda. Tisa sicer ni pogosto drevo na Ljubnem, najdemo jo le ob posameznih domačijah, kjer je v ponos lastnikov. Svojčas je bila tisa sila čislano drevo zaradi redke lastnosti, da je hkrati izredno trdna in elastična, zato je bila kot nalašč za izdelavo bojnih lokov, kopij in ščitov.

Kolenčeva lipa
Na dvorišču Kolenčeve kmetije na Pečeh 8 , raste velikolistna lipa, stara okrog 150 let, njen obseg pa meri več kot 400 centimetrov. Drevo je votlo, ker ga je leta 1979 poškodovala strela.

 

LUČE

Igla
Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na veži, v Savinji pa prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.

Lučka Bela
Iz Podvolovljeka je po šestih kilometrih vožnje iz Luč, odcep gozdne ceste na zahod v dolino Lučke bele, ki je zavarovana kot ornitološki rezervat. V njenem povirju je izvir žegnani studenec. V tej dolini, eni izmed najbolj divjih in najmanj obiskanih pri nas, je edino znano gnezdišče sokola selca v Sloveniji, v Evropi izredno redkega ptiča.

Raduha
Raduha je dolgo in ozko apnenčasto sleme, ki se dviga severno od vasi Luče. S svojimi 2062 metri je najvišja gora v vzhodnem delu Savinjskih alp. Proti Lučam kaže svoje pohlevno lice, proti Solčavi pa prepadne stene.

Riherska jelka
Do mogočne Riherske jelke pridemo tako, da v Lučah zavijemo na levo v dolino Podvolovljek, ki je vrezana med Dleskovškovo planoto (vežo) na severu in pogorjem velikega Rogatca na jugu. Po približno štirih kilometrih se odcepi cesta na levo do turistične kmetije Riher.

Rjavčeva jama
V bližini igle se 90metrov nad strugo Savinje odpirajo štirje vhodi v enega najzanimivejših jamskih sistemov v zgornji savinjski dolini - rjavčevo jamo. Na dnu jame je sifonsko jezero. Rjavčeva jama je precej razvejana. Vsi rovi v njej pa merijo preko 400 metrov.

Rogatec
Rogatec se dviga med Lučami in Zadrečko dolino. Glavni greben je razdeljen na dva dela. Južni ima obliko slemena, severni, ki je višji pa podobo stožca. Tu je tudi vrh gore 1557m kamor vodijo markirane poti z vseh strani.

Slap Cuc
Od kmetije Riher vodi označena pot proti Riherski jelki. V prvi večji grapi, ki odvaja vode z Rogatca v Podvolovljek, so trije mogočni slapovi, ki sestavljajo slap Cuc. Skriti so za zavitimi prepadnimi pečinami zlizanih apnenčevih skladov. Slap je stalen in precej vodnat. Višina slapišča je 60 metrov.

Snežna jama
Dolga obdobja je večni sneg na dnu udornice pod Raduho zakrival vhod v eno najveličastnejših visokogorskih jam nasploh. Vroča poletja pa so prebila zračno inverzijo in s tem čep starega snega in ledu. Tako se je odprl vhod v preko 20m globoko ledeno brezno snežne jame.  Ta biser alpskega krasa so leta 1981 začeli raziskovati člani jamarskega kluba črni galeb iz Prebolda. Jama je dolga preko 1300m, od tega je čez 700m jame urejene za obiske turistov.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5