IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Trdkova - graden, Trdkova

Graden (Quercus petraea) v k.o. Trdkova ima obseg debla 493 cm, visok je 22 metrov. Stoji na cestnem križišču vrh hriba in je viden daleč naokoli.


Mrzlek, izvir vode, Moščanci

Ob poti Sprostitve in užitka se v gozdovih med Moščanci in Dolino in Moščanci skriva izvir čiste vode, ki priteka izmed sprijetih peščenih in lapornih plasti. 
Izvir je na dnu grape,kjer v še tako veliki vrožini vedno veje mrzel veter po katerem je izvir tudi dobil ime.


Sombotel- domači kostanj, Gerlinci

Pravi kostanj (Castenea sativa) v Sombotelu, Gerlinci, ima obseg 656 cm in je visok 22 metrov.

Kostanj je na seznamu naravnih vrednot državnega pomena z Evid.Št.: 7005.


Makoterjev breg - pravi kostanj, Selo

Pravi kostanj na Makoterjevem bregu v Selu nedaleč od znamenite rotunde, je meril v obsegu 725 cm in se je dvigaj 27 metrov visoko.

Kostanj se je posušil leta 2010 in je bil požagan. 


Rastišče narcis, Cankova, Korovci

Ob Kučnici na meji z Avstrijo je še nekaj travnikov z ostanki rastišč belocvetnih narcis (Narcissus poeticus).Domovina te podvrste narcis(a) je v Sredozemlju in je bila verjetno k nam zanesena ter se je v naravo razširila iz vrta. Velikokrat je ta podvrsta v naravi pomešana s sorodnim gorskim narcisom (Narcissus radiiflorus), ki je doma od nižinskega do subalpinskega pasu


Tetajni breg- pravi kostanj 1, Križevci

Pravi kostanj na parceli v Križevcih stoji na Tetajnem bregu v soseščini nizke cimprače. Kostanj ima obseg 940 cm in je visok 20 metrov.


Tetajni breg - pravi kostanj 2, Križevci

Nedaleč od prvega je drugi pravi kostanj izjemnih dimenzij na Tetajnem bregu v Križevcih. Ta stoji v gozdnem robu, v obsegu meri 910 cm in se dviga 18 metrov visoko.


Srebrni breg, Martinje

Srebrni breg je s svojimi 404 m, tretji najvišji breg Goričkega in Prekmurja. Hribina sestoji iz kremenovega proda, ki je bil deloma na severni strani odvzet. Vrh hriba je nasproti mejnega prehoda na Madžarsko, z njegove južne strani pa se ponuja razgled po osrednjem Goričkem.


Mala Krka, Gornji Petrovci

Med izviri pod Praponekom in na območju Velikega Vreja ter državno mejo z Madžarsko je Mala Krka s pritoki ohranjena v pretežno naravnem stanju, z ohranjenimi hidrološkimi in hidromorfološkimi značilnostmi. Ob razgibanem toku je razvita bogata, raznolika obrežna zarast. Mala Krka je del obsežnega habitata vidre Lutra lutra.


Markovci- pravi kostanj, Markovci

Pravi kostanj pri domačiji Rac- Bočkor ima obseg 720 cm, visok je 20 metrov.


Frimov vodnjak, Šalovci

Frimov vodnjak v Šalovcih je zajet naravni izvir vode. Vodnjak stoji ob cesti v gozdnem, kjer se lahko vsak popotnik ustavi in tudi odžeja. Frimov vodnjak v Šalovcih je 300 metrov oddaljen od središča vasi in ga je zgradila grofovska družina Frim. Je obnovljen, vodo pa so veliko let vaščani uporabljali za svoje potrebe


Velika Krka, Šalovci

Velika Krka in pritoki od izvira do Šalovcev je kljub regulacijskim posegom na posameznih odsekih ohranila v pretežnem delu naravno podobo, na celotnem delu pa jo obrašča bogata obrežna zarast, ki se mestoma razširi med kmetijske površine. Morfološko bogato strukturirana struga ima številne tolmune, ki so lovišče vidre Lutra lutra, potok pa je tudi habitat ukrajinskega potočnega piškurja Eudontomyzon mariae.


Hodoško jezero, Hodoš/Hodos

Severno od Hodoša je na Dolenskem potoku zgrajeno akumulacijsko jezero. Tu najdemo raznolika močvirska življenjska okolja, kjer uspevajo redke in ogrožene rastlinske vrste kot so močvirski jetičnik (Veronica scutelata), močvirska ludvigija (Ludwigia palustris), sibirska perunika (Iris sibirica) in širokolistni munec (Eriophorum latifolium)


Kobilje- brek, Kobilje

Breka (Sorbus torminalis) pri cerkvi Svetega Martina v Kobilju izstopata zaradi izjemnih dimenzij, debelejši ima obseg debla 277 cm, visok je 14 metrov. Oba stojita v vasi.
Brek varujemo kot Naravno vrednoto državnega pomena EŠ 132,

V Kobilju ob cerkvi Sv. Martina raste brek (Sorbus torminalis) z največjim prsnim obsegom v Sloveniji. Brek varujemo kot Naravno vrednoto državnega pomena, saj gre za drevo izjemnih dimenzij te vrste(Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, objavljen vUL RS 111/2004, povezava).


 Pojdi na: 1 2 3 4