IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Framski potok 
Framski potok je zaščiten hidrološki naravni spomenik. Izvira v dveh krakih - pod planinskim domom Zarja (na višini 1050 m) in pri Kagerjevem domu (na višini 1080 m). Celoten tok Framskega potoka je v metamorfnih kamninah. Posebna zanimivost je 12 m visok Framski slap v zgornjem delu struge. Potok teče v naravnem okolju vse do nižine - do naselja Fram. Nekdaj so potok izkoriščali v gospodarske namene. Močno razvito je bilo mlinarstvo, žagarstvo in oljarstvo, ki je dajalo značilnost kraju. http://www.race-fram.si/images/spacer.gif


Potnikova smreka in kostanj 
Kostanj stoji ob Potnikovi kmetiji v Planici. Je mogočen pravi kostanj z obsegom debla 800 cm in 10 m višine. Drevo je votlo in večkrat udarjeno od strele, s suhim glavnim vrhom, vendar še vedno bujno zeleni. Potnikov kostanj je zavarovan naravni dendrološki spomenik in sodi med najdebelejše prave kostanje v Sloveniji. http://www.race-fram.si/images/spacer.gif
Gradišnikovi kostanji 
Ob gospodarskem poslopju Gradišnikovih v Loki pri Framu rasteta orjaška prava kostanja z obsegom debla 680 oz. 800 cm. Visoka sta 19 oz. 20 m in sodita med najdebelejše prave kostanje v Sloveniji.


RUŠE

reliefna pestrost;
gozdnata krajina hribovskega zaledja, t.i. Ruškega Pohorja, za katero so značilni avtohtoni jelovo bukovi gozdovi. Najbolj so prvotni gozdni sestoji ohranjeni v pragozdu oz. v gozdnem rezervatu Šumik, ki je kot edini pragozd na Pohorju ohranjen na strminah nad grapo Lobnice;


soteska Lobnice


slapa Mali ter Veliki Šumik. 

Slednji je s 24 m naš največji slap na nekarbonatni podlagi in tudi najvišji slap v porečju Drave v Sloveniji;


Vernski slap;
mlake pod Žigartovim vrhom;
Falska pečina;
park pri Falski graščini;
park pri cerkvi v središču Ruš;
Stanijev parkovni nasad in drevored v Rušah;
drevored in črni oreh pod Glažuto na Smolniku;


rastišča tis v Logu;
posamezna znamenita drevesa kot so tise, lipe, smreke, bukve, kostanji (npr. Jurševatisa v Logu, Podlesnikov kostanj in Črnkove jablane v Rušah…)urejene zelene in parkovne površine v naseljih občine;


Naravnega parka Pohorje,
 ki je v fazi priprave strokovnih podlag zarazglasitev. Območje Pohorja predstavlja namreč bogat naraven svet, ki združuje v sebi številna območja ali dele narave, ki predstavljajo posebno znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.

SLOVENSKA BISTRICA

Bistriški vintgar 
Bistriški vintgar je značilen geomorfološki naravni spomenik na območju občine Slovenska Bistrica in predstavlja izredno zanimivo turistično in izobraževalno pot, privlačno zaradi slikovitosti, raznovrstnih kamnin in redkega rastlinja. Ob poti vidimo: Rimski kamnolom, slap Šum, Ančnikovo gradišče, Štampoharjev mlin, Maroltovo jelko…


Črno jezero na Pohorju 
Na območju občine Slovenska Bistrica je Črno jezero z nasipom umetno zajezena kotanja, ki so jo zajezili pred več kot 100 leti. Za potrebe vodne akumulacije pri spravilu lesa v dolino je lastnik dobršnega dela pohorskih gozdov, kotanjo zajezil in tako ujel temno vodo Črnave.


Grajski park 
Zasnova grajskega parka v Slovenski Bistrici je stara, kot je star grad. Po francoskem vzoru vrtnega oblikovanja so ga posadili prvotni lastniki gradu grofje Vettri, na novo uredili in olepšali pa Wildensteini konec 17. stoletja. V širino je meril 85 m, po dolžini pa nad 500 m.

Jama Belojača 
Se nahaja na meji med občinama Poljčane in Makole. S 550 m prehodnih rovov je ena najdaljših kraških jam v Halozah. V dolini potoka Šega, ob nekdanjem rudniku, je špranjast vhod v jamo. Deli se v dva rova, levi se strmo vzpne navzgor in se konča po 30 m. Desni rov je dolg okrog 50 m in se konča v malo večji dvorani, v katero se stekata dva potočka. Z visokega stropa visijo posamični stalaktiti, večja skupina kapnikov krasi sklepni del desnega rokava.


Kraški izviri 
Topli potok se napaja iz treh kraških izvirov nedaleč nad samostanom. Za naseljem Studenice se izliva v Dravinjo. V zvezi z potokom so se spletle številne legende, ki pričajo o povezavi me samostanom in obiljem vode na tem območju. Že samo ime potoka priča o eni njegovih nenavadnih posebnosti.

Nahajališče čizlakita v Cezlaku 
4 km nad Oplotnico je kamnoseško naselje Cezlak. Proti koncu 19. stoletja so našli sivo-zeleno kamnino, zelo uporabno za gradbeno obdelavo in jo pimenovali čizlakit.

 

Šoder graben 
Nedaleč od jame Belojače je potok Šoder graben zarezal v apnenec ozko sotesko. Ta soteska ima še eno ime: soteska Kolarnica. Voda je na tem mestu ustvarila pravo sotesko z do 50 m visokimi stenami. Zakrasela dolina ima zelo divji videz, saj vanjo le redko kdo azide. Po slabih petsto metrih hoje, ki po večini poteka po suhi strugi, prispemo do 8 m visokega Šoder slapa vendar ga bomo videli le po deževju.

VIDEM

Krajinski park Šturmovec


 Pojdi na: 1 2 3 4