IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Šteklov studenec

Miniaturno kraško polje na Kališču. Voda iz stalnega izvira teče le nekaj deset metrov in izginja na robu vrtače v grušču.
Lokacija: Kališče

Brezno v Farbarjevem štantu

V bližini Laz, na Ravniku, se nahaja vhod v Brezno v Farbarjevem štantu. Stopnjasto brezno je pomembno predvsem kot vodokazna jama za kraško Ljubljanico. Več ... [Brezno v Farbarjevem štantu]

Grudnovo brezno

Južno od kmetije Gruden, na levi strani ceste Kalce – Col, je obsežna kraška dolina z lijakasto vrtačo, kjer je vhod v Grudnovo brezno. Ta se po 8 m razširi v prostorno brezno, ki je v zgornjem delu razdeljeno v tri vzporedna brezna. Več ... [Grudnovo brezno]

Pucov brezen

Jamski ponorni sistem v dolini Pikelščice je nastal v pasu dolomitiziranih apnencev z nižanjem erozijske baze potoka, ki se je nekdaj stekal v Žejno dolino. Voda ponira v zahodni poševni rov pod slikovitim naravnim mostom, nato pada v več stopnjah v osrednji del jame.

Lokacija: v dolini Pikelščice

Kmetov brezen

Struga Žejskega potoka se obrne iz glavne smeri doline proti zahodu in se v okljukih bliža apnenčastemu pobočju, kjer je na različnih višinah več vhodov v ponorno jamo. V stenah ponora so izrazite značilne oblike delovanja vode. Kmetovo brezno ponira le del vode, preostanek pa teče naprej po dolini vse do Hotedršice, vendar ob sušah lahko presahne – od tod ime Žejna dolina.
Lokacija: srednji del Žejne doline

LUKOVICA
MEDVODE
MENGEŠ
MORAVČE
ŠKOFLICA
ŠMARTNO PRI LITIJI
TRZIN
VELIKE LAŠČE
VODICE
VRHNIKA

Izvire Ljubljanice 
lahko delimo na tri večje skupine: Retovje, Močilnik, Bistra. Poleg teh je še veliko izvirov, studencev in zvirkov. Najznamenitejši med njimi je Lintvern izvir potoka Bele, pomembni pa so še izviri Hribskega potoka in Ljubije.




Retovje


Retovje je zatrepna dolina, ki se zajeda pod vznožje Ljubljanskega vrha in Raskovca in je nastala s postopnim podiranjem nad nekdanjimi vodnimi jamami. V njej so močni izviri Velike Ljubljanice, ki se po 1000 m združi v Malo Ljubljanico, ki izvira v močilniški skupini izvirov. Izviri v Retovju so: Pod skalo, Pod orehom, Malo okence in Veliko okence.


Močilnik

V izraziti zatrepni dolini v južnem obrobju Vrhnike so razporejeni izviri Malega in Velikega Močilnika, ki napajajo Malo Ljubljanico.


Bistra

Podobno kot pri Mali in Veliki Ljubljanici ter Ljubiji ima tudi podzemeljski tok v Bistri deltasto ustje. Izviri so namreč razporejeni na razdalji dobrega kilometra. K temu očitno prispevajo hidrogeološke razmere v kraškem zaledju kot tudi barjanske naplavine, ki zajezujejo iztekanje iz podzemlja. Izviri v Bistri se nahajajo neposredno ob vznožju strme in tektonsko zasnovane kraške rebri nekako med Vrhniko in Borovnico. Izviri Bistre tvorijo tri povirne krake, ki se združijo v eno strugo Bistre šele po 350 m. 


Sedanji stolp na Planini nad Staro Vrhniko 
je že četrti v zadnjih osemdesetih letih. Prvi improvizirani razgledni stolp, višine 3 - 4 metre je zgradila skupina vrhniških navdušencev leta 1930. Tri leta kasneje je takratno Olepševalno društvo trga Vrhnika kupilo na Planini nad Vrhniko zemljišče v izmeri 1500 m2 za gradnjo novega razglednega stolpa in planinske koče. Nov 16 metrski stolp so odprli v nedeljo 23. septembra 1934, pet let kasneje pa so svojemu namenu svečano predali še gorsko kočo, veliko 3x4 metre. Med drugo svetovno vojno (1942) so Italijani razjarjeni, ker je nekdo na stolp izobesil slovensko zastavo, njegovo konstrukcijo prekucnili v dolino in podrli kočo.


 Pojdi na: 1 2 3 4