IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Votli kamen 
katerega je skozi stoletja izdolbla reka Iška.
Od doma v Iškem Vintgarju vodijo tudi številne pešpoti. Pohodniki se lahko odpravite na

Krim 
najvišji vrh občine. Ob lepem vremenu nudi zelo obsežen razgled, kar so znali izkoristiti že avstrijski zemljemerci, ki so tu že v letih 1817-1828 postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške, ter Primorske z Istro. Tu je še vedno najpomembnejša geodetska točka v Sloveniji.

IVANČNA GORICA

KAMNIK

Kamniške Alpe z dolino reke Kamniške Bistrice

Velika planina

Terme Snovik

cvetlični park Arboretum Volčji potok


Naravni zdravilni gaj v Tunjicah

KOMENDA

LITIJA
LJUBLJANA
LOG DRAGOMER

LOGATEC

Planinsko polje

Planinsko polje je eno tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na okrog 11 km² površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica. Njegovo dokaj ravno dno je izpostavljeno občasnim poplavam reke Unice, ki priteče na dan iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. (V sliki se skriva seznam različnih prostorskih slik) Več ... [Planinsko polje]

Reka Unica

V porečje Ljubljanice so vtkane vode slovenskih znamenitosti, kot so na primer presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, slavna Postojnska jama, številni izviri pri Vrhniki in seveda  Planinsko polje. Na Planinskem polju se Ljubljanica imenuje Unica.Več ... [Reka Unica]

Napoleonov drevored lip

Lipov drevored je eden najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. Drevored je dolg 1900 m, sestavlja pa ga 290 dreves vrste lipovec (Tilia cordata) in lipa (Tilia platyphyllos). Več ... [Napoleonov drevored lip]

Jačka

Sredi naselja v ponoru Jačka izginja v podzemlje potok Logaščica, ki  sprva teče v plitvi strugi po dnu Logaškega polja, potem pa se okrog 300 metrov pred ponorom spusti v 20 m globoko ozko dolino Jačka.Več ... [Jačka]

Gradišnica

Gradišnica je 201 m globoko brezno na SZ pobočju Gradišča. Vhodno brezno je veliko 25 x 35 m in globoko 65 m. Pod vhodom se spušča strm Krausov hodnik do globine okrog 130 m, pod njim pa se odpirata Hauerjeva ter Putickova dvorana. Iz dvorane se odpira več manjših rovov, ki se končajo s sifoni. V jami niha vodna gladina okrog 60 m. Več ... [Gradišnica]

Logaška jama

Logaško jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev. (klik na Logaško jamo prinese prostorsko sliko jame) Več ... [Logaška jama]

Skednena jama

Skednena jama leži na severnem robu Planinskega polja, vzhodno od Lanskega vrha. Dolga je 209 m in globoka 30 m. Ima tri vhode, dva vodoravna v udornih vrtačah in brezno, ki se odpira v jamo blizu južnega vhoda. Več ... [Skednena jama]

Vranja jama

Tu je najprej udornica, ki je dolga 90 m in široka do 60 m. Dno udornice je nagnjeno proti jugu, kjer je pod slikovito steno ogromen vhod v 326 m dolgo in 90 m globoko Vranjo jamo. Več ... [Vranja jama]

Mačkovica

Mačkovica je 1.280 m dolga in 51 m globoka jama v neposredni bližini Laz. Vhodni rov se blago spušča in nato razširi v Malo dvorano, ki slovi po ponvicah, preko katerih se ob večjih poplavah Planinskega polja preliva voda in ustvarja miniaturne kaskade. Več ... [Mačkovica]

Jama Sv. Treh Kraljev

Ob cesti, ki vodi na Vrh Svetih Treh Kraljev, je vhod v umetno izoblikovan vodoraven rov, ki prebije celoten Vrh. Izkopavanje  je potekalo v tridesetih letih v okviru gradnje vojaške obrambne Rupnikove linije. Pri tem izkopu so naleteli na Jamo Svetih Treh Kraljev, ki je več kot kilometer dolg in 70 m globok splet manjših rovov.  Info in možnost ogleda po predhodnem dogovoru na: jdl@jdl.si Več ... [Jama Sv. Treh Kraljev]

Matjaževe kamre

Okoli 2 km pred Sopotom se v skalni steni nad levim bregom reke Sore odpira šest vhodov v Matjaževe kamre. Te so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbla Sora. Več ... [Matjaževe kamre]


 Pojdi na: 1 2 3 4