IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Reka Vipava

Reka Vipava izvira izpod zahodnega pobočja Nanosa, na stiku flišnih tal, nad katera so se narinili kredni apnenci, ki gradijo Nanos. Vipava je svojevrstna reka, ki izvira iz več izvirov. Njihovo število je odvisno od padavin v njenem kraškem zaledju. Vsi ne presahnejo niti v največji suši in so dovolj močni, da je Vipava prava reka že takoj ob izviru.



VIPAVSKI DREVORED

 

DIVAČA

Udornica Risnik
Mogočna udornica Risnik je nastala z vdrtjem stropa nekdanje jamske dvorane. V prepadnih stenah najdejo zavetje številne ptice, zanimivo pa je tudi rastlinstvo, ne le v udornici, ampak ob celotni krasoslovni naravoslovni učni poti, ki je speljana okrog udornice.


Regijski park Škocjanske jame
Parku so dale ime Škocjanske jame, mogočen splet podzemnih jam, skozi katere se pretaka reka Reka ali Velika voda. Jame najdemo na seznamu Unescove svetovne dediščine, kot prvo podzemno mokrišče so vključene na seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsar, s svojo biološko raznolikostjo pa je Park vključen tudi v svetovno mrežo biosfernih rezervatov MAB – Človek in biosfera.


Razgibana krajina Senožeškega podolja
Na razgibanem površju Senožeškega podolja se izmenjujejo gozdovi in prostrani travniki, kjer se pasejo številne črede drobnice.


Soteska reke Reke
Reka je pred vstopom v Škocjanske jame ustvarila tri kilometre dolgo slikovito sotesko, ki se prične medŠkofljami in Vremskim Britofom. Sprva plitva dolina se poglobi v ozko sotesko s skoraj sto metrov visokimi prepadnimi stenami. Soteska naj bi nastala s podiranjem stropa nad jamskimi rovi.


Cvetoča pobočja Vremščice
Na soncu nastavljenih pobočjih razpotegnjenega hrbta Vremščice se greje s pisanimi cvetovi vseh barv obdarjeno rastlinje, med katerim se skrivajo pravi posebneži kraškega živalstva, kot je Saulijev dvoličnik (Dimorphocoris saulii), kratkokrila travniška stenica, ki je ne bomo srečali nikjer drugje kot na travnikih Vremščice. Severna stran je porasla z gostim bukovim gozdom.


Divaška jama
Leta 1884 je jamo, katere vhod se odpira ob cesti iz Divače v Lokev, odkril domačin Gregor Žiberna, imenovan Tentava, le tri leta zatem pa so jo uredili za turistični obisk. Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov nekdaj vodno aktivnega jamskega sistema, ki ga je oblikovala Reka. Dolga je 700 metrov, v njej pa je poldrugi kilometer urejenih poti.


Dolina Padeža
Svet zase je stranska dolina Padeža, kjer se je nekdaj ob potoku, ob katerem so bili nanizani mlini, žage in kovačije, kar trlo življenje. Danes je to svet umirjenosti, ohranjene narave in čistih voda.


Škocjanske jame
Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in s podzemno sotesko posebno mesto med več kot sedem tisoč jamami v Sloveniji. Sestavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov in naravnih mostov. Izjemno razvejan sistem rovov je dolg skoraj šest kilometrov.

 

HRPELJE-KOZINA

Jame Matarskega podolja

Matarsko podolje je do štiri kilometre širok in 18 kilometrov dolg kraški ravnik oz. suha dolina, ki se razteza od Vrhpoljskega polja proti jugovzhodu, pri tem pa se dvigne za okoli 100 metrov. Nekdaj so sklepali, da je Matarsko podolje suha dolina nekdanje reke Reke, novejše analize pa kažejo, da je tektonski jarek. Ta predstavlja pretočni kras, skozi katerega se stekajo brkinske ponikalnice proti izviru reke Rižane. Sledilni poizkus v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dokazal, da teče potok iz Hotiških ponikev do Rižane skoraj tri tedne. 

 
Jama Dimnice 
Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina–Reka, sta dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje brezno in skozi manjšega iztiska toplejši jamski zrak. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«.

Večstoletne lipe pri cerkvi sv. Štefana v Brezovici

Lipe so zaradi častitljive starosti in izjemne velikosti zaščitene kot naravne vrednote državnega pomena. Razvrščene so ob cerkvenem obzidju: dve raseta na njegovi notranji in dve na zunanji strani. Najdebelejši sta tisti poleg obeh obzidnih portonov. Po podatkih Območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v Novi Gorici ima votla lipa ob levem portonu obseg 600 cm, lipa ob desnem portonu pa kar 620 cm. Te mere ju uvrščajo med najdebelejše lipe v zahodni Sloveniji.
Lipe v Brezovici so izjemna posebnost tudi po tem, da je znan točen datum, kdaj so jih vsadili! Jože Hotež, po domače Karlotov iz Britofa, je znal povedati, da mu je nekoč neki tržaški notar pripovedoval, kako je v arhivih našel zapisano, da so lipe pri cerkvi sv. Štefana zasadili 13. in 15. aprila 1548. 

Večstoletna lipa pred cerkvijo sv. Petra in Pavla v Klancu pri Kozini 
Cerkev v Klancu bi lahko glede na arhitekturno zasnovo v celoti pripisali Felicijanu. Z zidavo nove cerkve so začeli v petdesetih letih 17. stoletja, do leta 1659 je bil zgrajen prezbiterij, ki je s to letnico datiran na slavoloku in na zunanjščini, do leta 1670 pa so zgradili ladjo kot priča napis s Felicijanovim podpisom na zahodnem portalu. Zvončnica je bila dokončana šele leta 1689. Pred cerkvijo so zasadili lipo, da bi jih varovala pred zverinami. Ta mogočna lipa stoji tu že več sto let. Pod lipo je bilo staro pokopališče, ki so ga kasneje preselili na današnjo lokacijo, ga obzidali in zgradili manjšo mrliško vežico.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 9