IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Napoleonov most

Po knjigi Gorazda Humarja ZNAMENITI SLOVENSKI MOSTOVI je Napoleonov most v Ajbi v samem vrhu pomembnosti, saj so se med to elito uvrstili le trije napoleonovci; tudi ta iz Ajbe. Poleg časa in načina gradnje je ta most pomemben tudi zato, ker je že v obdobju Beneške republike tod mimo vodila glavna »prometnica« po Soški dolini in proti Furlaniji. 



Dolinčeva domačija v Potravnem

Tri domačije v Potravnem je Zavod za varstvo kulturne dediščine uvrstil med stavbno dediščino (ganki, okna, portali in obokana klet). Na kamnitem portalu Dolinčave domačije je vklesana letnica 1843. 


Kaverna iz Soške fronte

V dolini potoka Ajba je v času soške fronte italijanska vojska locirala eno najpomembnejših oskrbovalnih oziroma operativnih baz. Na vzhodu jo je pred Avstrijci varoval greben Svetega Petra in Svetega Pavla, zato ni čudno, da je bil zahodni del tega grebena ves »prevrtan« s kavernami. 



Prgonov mlin

Na sorazmerno kratkem potoku Ajba (s pritoki) so naši predniki postavili kar 9 mlinov. Dve vojni in kmetijsko preobrazbo je preživel le Prgonov mlin, ki bo kot tehnična dediščina spominjal na čase, ko je podeželsko prebivalstvo živelo in preživelo le od tistega, »kar je Bog dal« in je raslo na njivah.


Venerini laski nad Avčami in Ročinjem

Venerini laski (Adiantum capillus veneris L.) so izredno redka sredozemska praprot, ki je zelo občutljiva in  vlagoljubna rastlina.  Venerini laski rastejo na vlažni konglomeratni steni, ki je ponekod prekrita z lehnjakom.

Soteska potoka Močila ali Zamedvejskega potoka in Divja jama
Potok Močila ali Zamedvejski potok je pritok Soče, ki teče po vzhodnem pobočju Korade. Potok je pod Špikom izjedel okoli 100 m globoko sotesko s strmimi in prepadnimi stenami. V sami soteski pa se nahaja okoli 50 m dolga, tako imenovana Divja jama, katera ima dva vhoda.  Izmed teh dveh vhodov se eden nahaja tik ob potoku – voda pa tukaj teče v jamo le ob visokem vodostoju.

 

KOBARID


Reka Soča
Izvira v osrčju Julijskih Alp, v dolini Trente in je v gornjem toku ena izmed petih naravno najbolj ohranjenih rek v Alpah. Njene vode so znane po čistosti ter modro zeleni barvi. Zgornji tok Soče je posebej priljubljen med ljubitelji veslanja na divjih vodah. Pri vasi Trnovo ob Soči sta progi za spust in slalom.

Reka Nadiža
Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola, pri Robiču zapusti Slovenijo in nadaljuje svojo pot po Italiji. Na poti usvarja prečudovite tolmune, korita, naravne bazene in prodišča. Po svoji čistoči spada v prvi kakovostni razred. Poleti je topla in primerna za kopanje. Pravijo, da je zdravilna in da celi rane.

Slapovi potoka Kozjak

Do slapov potoka Kozjaka pridemo preko kamnitega mostu, pod katerim v globok tolmun pada prvi slap. Kamniti most je bil zgrajen 1895 leta. Potok Kozjak, levi pritok Soče, izvira v več povirnih krakih visoko pod Krnčico (2142m), teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih sta obiskovalcem dostopna le zadnja dva. V istočnem ustju spodnjih Korit potoka Kozjaka je nastal najbolj slikovit slap - Veliki Kozjak.

 

Koseška korita

Pod Kosečem se nahajajo do 60 m globoka, divja in težko dostopna Koseška korita, katerih le del si lahko tudi ogledamo.
Urejena sprehajalna pot nas vodi mimo cerkvice sv. Justa, ob potoku Stopnik, ki je ustvaril na svoji poti proti Ročici nekaj visokih slapov, nato zavijemo v Koseška korita

 

NOVA GORICA

Gozd Panovec

Gozd Panovec leži med Kromberkom in Rožno dolino ob samem robu mesta Nova Gorica. Ravno neposredna bližina mesta, primerna razgibanost in prepredenost gozda s potmi privabljajo v gozd ogromno število obiskovalcev v vseh letnih časih. V tem kompleksu se srečujejo ljubitelji miru in narave, rekreativci, kolesarji, jahači, sprehajalci, gobarji, raziskovalci.

 

Burbonke

Burbonke so dobile ime po otoku v Indijskem oceanu, ki je bil v času nastanka te skupine v 19. stoletju imenovan Ile de Bourbon. Nastale so s slučajnim križanjem dveh starih sort vrtnic, kitajske vrtnice Old Blush in evropske damaščanke Quatre saissons. S križanjem in povratnim križanjem so tako vzgojili vrtnice, ki so bile s cvetenjem od pomladi do pozne jeseni takrat nekaj posebnega. Iz zelo številčne skupine vrtnic se jih je do danes ohranilo le približno 80 sort, ki pa so si med seboj zelo različne. Po razrasti so vse od grmastih pa do plezalk, obliko cvetov imajo podobne enemu ali drugemu predniku.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 9