IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Burja
Vipavska dolina je odprta na jugozahodu, od koder prihajajo močni vplivi Sredozemskega morja. Blago podnebje pogosto spremeni severovzhodni veter, burja, ki se silovito zaganja z gorskih vrhov. Povprečno piha s hitrostjo 80 km/h, včasih pa presegajo sunki celo 200km/h. Burja po eni strani dolino zrači, po drugi strani pa kroji življenje in navade prebivalcev.

Posebni rastlinski svet
Klima v Vipavski dolini je zelo mila, povprečna temperatura v Ajdovščini je 12 stopinj  Celzija, tudi najnižja povprečna mesečna temperatura nikoli ne pade pod ničlo. Vegetacijska doba traja dva meseca dlje kot v notranjosti Slovenije. Podnebne značilnosti omogočajo vzgojo in rast sredozemskih rastlinskih vrst (smokve, kaki, lovor,…). Na visokih kraških planotah se prepletajo vplivi alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja, kar opazimo v pestrosti rastlinskih vrst.


Pradavna naravna dediščina Vipavske doline
Na območju Vipavske doline so najstarejše kamnine iz obdobja trias in sicer iz zgornjega triasa. Starost - 210 milijonov let. Kamnine iz zgornjega triasa so na območju Smrekove Dragevzhodnega pobočja Čavna in severnega dela Golakov. Prav zanimivo je, kako so nad Lokavcem v stiku triasni dolomit, pod njim pa le 50 milijonov let star fliš. To je posledica nariva gmote Trnovskega gozda na fliš Vipavske kadunje, ki je bila precej širša, kot je sedanja Vipavska dolina.


Fosili
V Muzejski zbirki Pri starem mlinu je, glede na geološka obdobja zgodovine Zemlje, postavljena stalna razstava fosilov Staneta Bačarja, zbranih predvsem na območju Vipavske doline in Trnovskega gozda.

BOVEC
Jame
Kraška jama Mala Boka
Mala Boka je 1355 m dolg jamski splet. V spodnjem nadstropju je stalna voda; po hudem deževju pa izvira tudi iz vhoda. Izhodišce je parkirišce pri mostu cez Boko na cesti Bovec - Žaga.

Kraška jama Srnica

Ob izviru potoka Gljun zavijemo levo in po 20 minutah hoje dosežemo vhod.
750 m dolg splet jamskih rovov, okamnine školjk, megalodontit; ima spodnji in zgornji vhod, višinska razlika je 65 m. Ob mocnih nalivih pada z zgornjega vhoda slap.

Ostale naravne znamenitosti

Kriški podi

Lipa pred cerkvijo Sv. Jožefa

Ledeniške morene

Čezsoški prodi in vrbovje
Pri vasi Čezsoča se reka Soša na široko razliva po obsežnih prodih in se razcepi v številne rokave z vmesnimi recnimi otoki. Tako razsežnih prodov z recnimi otoki ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji, redki pa so tudi v Alpah. Prodi so poleti idealna plaža mnogim kopanja željnim turistom.Prav vsak si lahko tu poišce svoj skrivni koticek, kjer ga zanesljivo ne bo zmotil nihce.

Triglav

Alpski botanični vrt Juliana
Juliana je prvi in tudi edini alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik in trgovec Albert Bois de Chesne (1871-1953), prijatelj Juliusa Kugyja. Za vrt danes strokovno skrbi Prirodoslovni muzej Slovenije. Alpinum leži na pobočju Kukle v osrčju Triglavskega narodnega parka. V vrtu uspeva okrog 600 različnih vrst rastlin, nekaj je tudi endemičnih, ki izven slovenskih ...
več   

Prestreljeniško okno

Prestreljenik, 2498 m visoko goro v Kaninskem pogorju je lahko prepoznati po naravnem oknu, velikosti 10x7,5 m. Nastalo je s preperevanjem skalnega oboka. V zvezi z nastankom okna se je ohranilo vec legend. Pa poglejmo eno: "Nekoc je Bog kaznoval svet s tem, da ga je potopil, le Noe se je rešil; v družbi živali je plaval po vrhu. Po dolgem casu se je Bog spomnil na Noeta in je ustavil dež, da so se vode zacele spušcati. Tako se ...
več   

Pri kamnih (Podor pri Plajerju)

Balvan pri Pavru
Fosilni ostanki glavonožcev
Hudičev križ nad Zabrajdo 
Jarečica pod Mangrtom
Jugovzhodna ježa bovške terase (Lisičja Vodenca)
Jurski apnenci
Najdišče konodontov
Okamenine na sedlu čez Stože
Okamenine na sedlu med Planjo in vrhom Ilovca

Okno v Žlebeh
Rudnine v Dolini Loške Koritnice in Mangrtski dolini
Tonov kamen (Balvan pri Furlanu)
Tonov kamen in Balvan ob Limarici
Utrujeni stolp

 

BRDA


Šmartno 
Šmartno se nahaja v geografskem središču Brd. Gradnik opisuje vas, ki kot orlovsko gnezdo ždi na točki, od koder se odpira pogled od Nanosa na vzhodu do Karnijskih Alp na severozahodu in od prostrane Furlanije do Jadranskega morja. Na tej razgledni vzpetini je v prvi polovici 16. stoletja na ostankih rimskega oporišča nastal okoli cerkve velik protiturški tabor - srednjeveška utrdba. Vas na griču, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, je prvič omenjena leta 1317.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7 8 9