IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


RADOVLJICA

 

ŠENČUR

ŠKOFJA LOKA

 

Godeške loke

Pod Godešičem je območje lok s poplavnim gozdom in ohranjenimi prodišči, ki predstavlja bogastvo habitatov s specifičnim živalstvom in rastlinstvom. Pojavljajo se redke gozdne združbe, vezane na poplavno ravnico. Godeške loke spadajo med zoološko in gozdno naravno dediščino. Skupaj z Reteškimi lokami so predlagane za rezervat.

 

Rastišče tise

je ena izmed naravnih in zelo redkih znamenitosti na Škofjeloškem in se nahaja v Dolenji Žetini pod Blegošem. Posebnost tega iglavca je razmnoževanje, saj mora jagoda, v kateri je seme, pred kalitvijo skozi prebavo ptiča.

 

Bičkova skala

Spominska plošča na Bičkovi skali je posvečena uspešnim bojem Bičkovega voda med dražgoško bitko. Od osrednjega dražgoškega spomenika je oddaljena dva kilometra, odkrita pa je bila 18. aprila leta 1981. Z Bičkove skale je lep razgled na Dražgoše, Rudno, Ratitovec in Julijske Alpe.

 

Zejčarjev kostanj

se nahaja pri domačiji Zejčar na Svetem Florjanu in je star preko 200 let. V višino meri 27 metrov, prsni premer debla v višini neverjetnih 316 cm, obseg pa 992 cm. V bližini kostanja, na drugem bregu sta vidna še dva velika drevesa, ter še ena bukev, ki v višino meri 34 metrov, doprsni premer pa ima 184 cm.

 

Kamnita miza

Leži sredi gozda v udorni vrtači zahodno od zaselka Ravne pri Žireh. Ena skala je naložena na drugo v obliki mize, celotna je visoka okoli 3 do 4, široka pa okoli 5 metrov. Mizo gradita dolomit in dolomitiziran apnene

 

Najdebelješa smreka

Najdemo jo v gozdu na poti med Jazbinami in Hlevišami, PodGoro. Drevo je debelejše od 120 cm in staro od 150 do 200 let. Zaščiteno je kot kulturna znamenitost.

 

Matjaževe Kamre

Najdbe, ki se dvigajo nad Sovro ob cesti iz Žirov v Logatec, so stare okrog 50.000 let in doslej najstarejše arheološko najdišče na Gorenjskem. Dostopne so le na južni strani in to samo s spremstvom izkušenih jamarjev. Arheologi so ugotovili, da so tod živeli neandertalci.

 

Lubniška jama

To sta območji arheoloških najdb iz časa eneolitika - bakrene dobe (2200-1800 let pr.n.št.), raziskovanja v jamah pa so potekala med leti 1858 in 1964. Najbolj je znana Kevdrc, v katerem je mogoče opazovati raznovrstni zanimivi živalski svet. Ob vhodu vanj je vstop v kratek stranski rov v Lubniško jamo.

 

Maršotna  jama

Nahaja se pod cerkvijo sv. Ane na Ledinici, vendar je bil vhod vanjo zaradi širitve ceste žal zasut. Po ustnem izročilu naj bi bil nekje v cerkvenem tlaku skrit vhod vanjo; skozenj naj bi se zatekali tisti, ki so iskali zavetje pred Turki. Izhod pa je bil za tabernakljem, kar je zelo redko in nekaj posebnega.

 

Marijno brezno
Jama se je razvila v oligocenskih glinah in konglomeratih in je najdaljša jama v takih kamninah v Sloveniji. Sestavljena je iz več votlin, ki segajo kar 275 metrov globoko pod zemljo in se odpira zahodno od škofjeloškega gradu. Jama je labirint mestoma zelo ozkih rovov.

TRŽIČ
ŽELEZNIKI

ŽIRI


Matjaževe kamre 
se nahajajo na poti iz Logatca proti Žirem – natančneje med Rovtami in Žirmi. Narava je ustvarila jame imenovane Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev. Pri izkopavanju so našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov. Domačini so jamo uporabljali predvsem kot zavetišče za kurišča ter kamnito orodje, ki so ga uporabljali v kameni dobi. Najdbe v Sovri, ki je na pol poti med Logatcem in Žirmi, so stare okoli 50.000 let in so do danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem. 


 Pojdi na: 1 2 3 4 5