IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


JESENICE

Karavanke 
se razlegajo ob severni strani Jesenic. Vrhovi, sedla, vasi in druge zanimivosti  Karavank so večinoma lahko dostopni, zato je to  gorovje zelo priljubljeno med pohodniki, ki za svoja izhodišča ponavadi izberejo poti, ki vodijo iz vasi Planina pod Golico ali iz Javorniškega Rovta.

Hrušenska planina
Je dostopna z Dovjega, Hrušice, Plavškega Rovta ali iz vasi Planina pod Golico. Prelep je pogled na zavetrno dolino ob vznožju Hrušenskega vrha z veliko čredo živine na paši in rumenim kalom  sredi temno zelenega smrekovja.

Poljanska baba
je osamljena skala, ki izstopa iz bukovega gozda na vzhodnem pobočju Mežakle. Legenda pravi, da je nenavadna podoba skale dobila ime »Baba« po trdosrčni in neusmiljeni edinki plemiškega rodu, ki ni hotela rešiti smrti nesrečnega kmeta, ki ga je pokončala zver, ko je lovil na Mežakli.

Slapovi Dobršnik
V samotni divji grapi , ki se vzpenja nad vasjo Hrušica proti Hruščanski planoti, se skriva sedem slapov, vendar sta lahko dostopna le prva dva. Potok Dobršnik obdajajo številna korita, slapovi in tolmuni, ki skrivajo okamnelo bogastvo davnih morij.

Rožca in Klek
Pogled na planino Rožco nas vedno znova očara, saj jo lahko občudujemo 
na poti prek Hruškega sedla na Dovško babo, pa tudi z nasprotne strani, s Kleka, saj je valovita Rožca v vsem tem polkrogu enako lepa in vabljiva.

Golica (1835 m)
Je ena najbolj opaznih in najbolj zelenih gora v Karavankah. Vse poti na goro se začenjajo v vasi Planina pod Golico. Golica slovi po narcisnih poljanah, na skalnatih grebenih pa lahko občudujemo visokogorsko cvetje.

Španov vrh (1334 m)
Je odlična razgledna točka s katere se v daljavi vidijo Julijske Alpe  in obris Triglava – očaka v Julijcih. Ljubitelji turnega smučanja lahko izkoristijo bližino pobočij malo manj znanih vrhov  Karavank: Pusti vrh – Križovec, proti Stolu, Črni vrh – Medji dol, Planina – Rožca – Dovje.


Zoisov park
v Javorniškem Rovtu je poln okamnelega rastlinskega in živalskega življenja v teh  krajih. Pred več kot dvesto leti je botanik Karel Zois na tem območju našel rumenocveto mačeho, ki so jo kasneje poimenovali Zoisova vijolica in kranjski grint, roži, ki rasteta samo na pobočjih Karavank.

Javorniški slapovi
se nahajajo v višini nekdanjega počivališča konjskih vpreg ob današnji cesti za Javorniški Rovt. Slapova bučita na potoku Javornik, ki ju najprej zaradi močnega šumenja vode niti ne opazimo, vendar ko ju odkrijemo, se ne moremo načuditi njuni  lepoti, ki je rezultat dela zadnje ledene dobe in triasa pred približno 230 milijoni let.

Slap Šum
je del soteske Vintgar in njegovo lepoto so odkrili že blejski letoviščarji že pred več kot sto leti. Do slapa se lahko spustimo ob poti, ki pelje iz vasi Spodnje Gorje na Blejsko Dobravo skozi Strmo stran, navzdol do reke Radovne. Z mostu se odpira prekrasen pogled na 26 metrov globok, grmeč slap.

Vintgar
je veličastna in divja soteska deroče reke Radovne, ki je še danes povsem čista reka, bogata z ribami. Soteska ima v vsakem letnem času drugačno podobo in prav zaradi svoje izredne lepote zagotovo predstavlja eno izmed najbolj obiskanih turističnih točk na Zgornjem Gorenjskem.

Pristava (975 m – Javorniški Rovt)
je priljubljena izletniška točka, kjer si obiskovalci lahko ogledajo številna drevesa, od katerih je marsikatero eksotičnega izvora in pa narcise, ki jih je na tamkajšnjih pobočjih zaradi rednega košenja celo več kot na veliko bolj znanih pobočjih Golice. Na Pristavi se nahaja tudi srednjeveška stavba, ki je bila zgrajena leta 1647 in je bila dolga leta last kranjskega plemenitaša barona Žige Zoisa.

Nabirališče fosilov – spodnja počivala
Ob cesti za Javorniški Rovt nasproti Javorniških slapov, se nahaja najbolj znano nahajališče fosilov. Tristo milijonov stare karbonske kamnine privlačijo tako ljubiteljske zbiratelje kot znanstvenike, ki so od odkritja najdišča leta 1910 našli že veliko paleontološko pomembnih kamnin.

Stamare
Prek planine je speljana trasa turne smuke. Na pobočju Belščice, na nadmorski višini 2000 metrov, pa že dobri dve desetletji poteka smučarska prireditev »Stamarski pokal«. Turni smučarji so pozimi  edini obiskovalci te planine, poleti pa je zelo priljubljena med pohodniki

Medji dol
je dokaj globoka dolina, po kateri lahko pridemo na Belščico in Stol. Pot se prične na razpotju s potjo za Pristavo, se nadaljuje ob vodnem zbiralniku in se mimo izvira potoka Javornik povzpne na planino z enkratnim razgledom na Julijce.

Vajnež
se dviguje dobrih tisoč metrov nad poznoantično naselbino Ajdno. Na Vajnež se lahko vzpnemo z različnih smereh. Najbolj znana je pot z izhodiščem v Javorniškem Rovtu. Vzpon traja približno 3 ure. Lahko se vzpnemo tudi po številni lovskih poteh. Zelo znana pa je tudi pot z izhodiščem na Potoški planini ali pot čez Valvazor preko Stola.

Potoška planina
Na planini so verjetno kmetovali že staroselci z Ajdne (arheološko območje predstavlja poznoantično naselbino in do danes so odkrili 20 stavbnih objektov, številne grobove in zanimiv sakralni objekt); pasli naj bi ovce in pritlikavo govedo, molzli mleko in izdelovali sir.Planina jim je skupaj z železovo rudo, ki so jo kopali nekje na pobočjih Stola , pomagala preživeti.

Mežakla
je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovno na jugu in Savo Dolinko na severu z najvišjim vrhom Jerebikovcem – 1593 m in se dviga ob južni strani Jesenic. Na zahodu sega do stičišča dolin Krme, Kota in Vrat, na vzhodu pa do Blejskega kota in Vintgarja.

Naravni most na Mežakli
je zanimiv naravni pojav, nastal zaradi erozijskega delovanja vode in neenakomernega preperevanja različno odpornih kamnin; stoji tik pod severnim robom Mežakle, na meji Triglavskega narodnega parka, kjer apnenčast greben premosti grapo v elegantnem naravnem loku, dolgem 15m, visok 8m in širok 3 m.

Ključavnice - narcise

Maja pobočja Zahodnih Karavank pobelijo ozkolistne narcise ali ključavnice, kot jim pravijo domačini. Izhaja iz družine Narcissus, njeno latinsko ime pa je Narcissus poeticus subsp. Radiflorus. Največ teh prečudovitih se razprostira na travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico do Javorniškega Rovta. Izvor imena ključavnica je v pravljici ˝Nekoč je Bog posvaril čebele, naj nikar ne delajo in nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Čebele pa ga niso ubogale in zato jim je med v ključavnicah 'zaključil'. Dočim je namreč sladki sok poprej neovirano prihajal v cvet, je Bog takrat rastlinam pod cvetom v stebelcu ustvaril bunčico in z njo soku zaprl dohod v cvet, da ga čebele ne morejo več srkati. Listi so široki 5 do 8 mm, krpe cvetnega odevala so narobe jajčaste in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček je skledičast s škrlatno rdečim valovitim robom. Je čebulica, ki ozeleni takoj, ko skopni sneg, njena življenjska doba pa je 3 leta. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo zeleni in tako omogočijo nalaganje zaloge hrane v čebulico za rast v naslednjem letu. Dokler so listi zeleni, so za živino strupeni. Za ohranjanje teh prelepih belih cvetic se izvajajo tradicionalni načini kmetovanja ter redna pozna košnja v juniju. Gnojenje travnikov je dovoljeno le z doma pridelanimi gnojili ter ni dopustno zaraščanje terena. Narcise so zaščitene z Odlokom o zavarovanjem redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje.

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Glavni namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Vlada RS je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih leta 2004 določila območja Natura 2000. Glede na celotno površino občine je območja Natura 2000 15,6% oz. 1.179,78 ha. Del območja Občine Jesenice je zajeto v 3 območja. V območje Karavank (Koda: SI3000285, velikost 841,46 ha) v jeseniški občini je zajet greben od Dovške Babe, do Hruškega vrha, Rožce, Kleka, Velike Golice ter do Male Golice in od Korenščice, Struške vse do Vajneža in Stola. Ogrožene živalske vrste sta metulja Lorkovićev rjavček in črtasti medvedek, hrošč alpski kozliček, netopir mali podkovnjak. Med rastlinami najdemo, lepi čeveljc, Zoisova zvončica in močvirski meček. Tu so še številni habitatni tipi. Del območja Natura 2000 je tudi v območju Julijskih Alp (Koda: SI5000019, velikost 337,2 ha), kamor spada območje Triglavskega narodnega parka do severnega roba Mežakle. Na tem območju se nahajajo beloglavi jastreb, planinski orel, sokol selec, gozdni jereb, divji petelin, mali skovik, koconogi čuk, vodomec, črna žolna, triprsti detel, repaljščica, slegurm, mali muhar, rjavi srakoper, belka, ruševec in kotorna. Jez HE Vintgar pa je zajet v območje Radovna v Sr. Radovni (Koda: SI3000133, velikost 1,12 ha). Reka je dom ribe kapelj.

Vir: www.natura2000.gov.si

Snežna jama

Pod Planskim vrhom (1299m) na Mežakli se nahaja Snežna jama. Jama je dolga 70m in globoka 20m. Vhod v jamo je na dnu vrtače, poševno vodi v veliko dvorano s snegom in ledom. Z ustrezno opremo je mogoče priti v jamo, ki je kraškega izvora in si ogledati apnenčaste tvorbe po vsej njeni dolžini.

Meteorit z Mežakle

9. aprila 2009 ob treh zjutraj je prebivalce na avstrijskem Koroškem in v Gornjesavski dolini predramilo strašljivo bobnenje. Gasilci, ki so ob tej zgodnji uri zaradi gozdnega požara dežurali nad Jesenicami, so na nebu opazili svetlo sled, ki se je pojavila nad Karavankami in se izgubila za Mežaklo. Približno 300 kg težak meteoroid je s hitrostjo 15 km/s vstopil v atmosfero 9. aprila ob 02:59:45 po srednjeevropskem času. Med okoli 4-sekundno svetlo potjo skozi ozračje je meteoroid razpadel na več manjših fragmentov, kar so potrdili tudi očividci. Na zemljo so padli trije deli težki 996,8 g, 361 g in 256,4 g. Prvega sta našla 17. maja Jožef Pretnar in Bojana Krajnc, Ralph Sporn in Martin Neuhofer sta 21. julija našla drugega, tretjega pa 27. avgusta Danijel Repe. Znanstveniki so meteorit ves čas opazovali in celo posneli in je eden izmed enajstih meteoritov z znano orbito, kar ga uvršča med izjemne v svetovnem merilu. Na slovensko ozemlje sta do sedaj padla le dva meteorita. Prvi je padel leta 1908 v okolico vasi Avče v dolini Soče in ga hranijo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, meteorit (kamniti hondrit) z Mežakle pa je drugi in ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Vir: Meteorit z Mežakle, 2009


 Pojdi na: 1 2 3 4 5