IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Mirna gora

Mirna gora je s 1047 metri najvišja gora na hribovitem obrobju Bele krajine. Dviga se na skrajnem jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, na jugu pa se stika s Poljansko goro. Prepoznavna so njena razčlenjena vzhodna pobočja, ki strmo padajo v dolino Divjega potoka in Vrčice, proti nizkemu belokranjskemu kraškemu ravniku pa se zložno spuščajo preko neizrazitih polic in rebri.

 

Planina

Planina (Stockendorf), nekdanja kočevarska vas središčnega tipa, stoji na manjši kraški planoti ob južnem vznožju Mirne gore. V pisanih virih je prvič omenjena 1574, 1880 je štela 34 hiš in 176 prebivalcev, 1930 je bilo v vasi 30 naseljenih hiš in 6 praznih hiš ter okoli 130 prebivalcev. Večina kočevarskega prebivalstva (115 ljudi iz 22 hiš) se je odselila decembra 1941. Po vojni so v vasi nastanili kmetijske in gozdne delavce.

 

Gače na Črmošnjicami

Na višini 1064 m se razprostira priljubljena razgledna in izletniška točka ljubiteljev narave – Gače nad Črmošnjicami. 
V zimskem času obiskovalce privablja smučarski center Bela www.sc-bela.si, izven zimske sezone pa ponujajo široko paleto rekreativnega turizma v obliki pohodništva, kolesarjenja in jahanja s konji.

 

Divji potok

Divji potok izvira v vznožju Gač nad Srednjo vasjo, divja po pobočju vse do Črmošnjic in ustvarja razgibano strugo, polno slapičev in brzic in je eden najlepših potokov v Beli krajini.

 

Bajer

Bajer je vodno zajetje s pritokom pod naseljem Potoki v rožendolski dolini. Že ime naselja Potoki pove, da je to svet potokov in izvirov. Z zajezitvijo potoka na Bajerju za potrebe delovanja parnih lokomotiv je nastal večji ribnik. Ob njem stoji stavba, v kateri je ohranjena in muzejsko predstavljena vodna črpalka. Stavbo z vodno črpalko so zgradili v sklopu gradnje železniške proge in je bila odprta 25. maja 1914. V neposredni bližini Bajerja se prične tudi znamenit Semiški predor (dolg 1975,19 m), ki je najdaljši enotirni predor v Sloveniji (vir: Karol Rustja, Dolenjske proge).
Celotno področje je bogato z raznovrstnim rastlinjem in živalskimi vrstami.

 

Črešnjevec

Vas je z več kot 100 prebivalcev ena večjih vasi v občini Semič. Leži ob regionalni cesti Semič – Krvavčji Vrh – Metlika. Ime je dobila po češnjah, ki so včasih tu dobro uspevale. Prvi pisni vir omembe vasi je iz leta 1593. Vas je znana po številnih znamenitostih: vražji kamen, vaška kapelica in vaška vrtača, iz katere so po ljudskem pripovedovanju vlekli konje na bezgov »šraif«. Od tod tudi vasi psevdonim – šraifarji. 

Štrekljevec - Osojnik

Na SV delu občine Semič je naselje Štrekljevec, kjer so arheologi odkrili sledi rimskih grobov in rimske ceste. Najstarejše arheološke najdbe na Štrekljevcu pa segajo v prehod med bronasto in železno dobo, to je čas med leti 1200 in 800 pr. Kr.. Izkopanine so na ogled v muzeju v Semiču.

 

Kočka lipa
Z mogočno krošnjo se šopiri sredi vrta nekdanje grajske zidanice, pod železniško postajo v Semiču, 600 let stara lipa »najlepša in najdebelejša Belokranjica« - kočka lipa. 
Votlo deblo obsega 780 cm.  Svojo mogočnost izkazujejo še: lipa na Brezovi Rebri (580 cm), Pajtlerjeva lipa (560 cm) med zidanicami v Stari gori in Jureča lipa (520 cm) na Vrtači.

 

SODRZNICA

Soteska Kadice

Osrednja in najdaljša ponikalnica na Sodraškem polju je Bistrica. Ima več manjših izvirov v grapi ob vznožju Bloške planote pod Novim Potom, ki jo domačini imenujemo Bistrica. Vanjo se v Podklancu izlivata Mateča voda in iz Podstenske jame pritekajoča Podstenščica.

 

Travna gora

Travna gora je del pogorja Velike gore in predstavlja najvišji del Občine Sodražica. Ima značaj visoke kraške planote, nadmorska višina pa je 900 - 1200 m.
Travna gora ima pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Na mestu, kjer danes stoji Dom na Travni gori, je bila 13. julija 1941 ustanovljena 1. ribniška četa, ki se je spomladi 1942 priključila 3. partizanskemu bataljonu Ljube Šercerja.

 

Velb
»Velb« je majhen naravni most, ki leži na meji med občinama Sodražica in Loški Potok. Gre za prehod ali preduh, pod katerim je speljana planinska pot.  Tu je na kamnu vklesano obledelo obeležje umrlemu partizanu, v bližini pa na drevesu tabla z napisom opozarja na to, da je tu med drugo vojno taborila ribniška četa. Sama naravna tvorba je dokaj skrita, zato moramo biti pazljivi pri sledenju oznak planinske poti.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6