IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Lehnjakovi pragovi na Otočcu
Krka slovi kot edina slovenska lehnjakotvorna reka, saj v zgornjem toku tvori značilne, do nekaj metrov visoke lehnjakove pregrade, ob katerih so nastali mlini in žage; v srednjem toku pa se lehnjak plitvo pod površjem izloča v obliki obsežnih podvodnih pragov.

Lipe na Trški gori
Ob cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori rastejo štiri lipe. Najmogočnejša med njimi je s 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa. Deblo je votlo, dnišče lipe pa slikovito razraščeno.

Luknja
Luknja, izvirna dolina reke Temenice, je zaradi izjemnih naravnih danosti eden najbolj skrivnostnih in mikavnih kotičkov v bližini Novega mesta. Izvirno dolino odlikuje preplet naravne in kulturne dediščine. Zatrepno dolino, ki naj bi nastala z vrušenjem stropa kraške jame, bogatijo izvir Temenice, Lukenjska jama, Jama za gradom, manjše naravno okno in brezno Strašica.

Ob spodnjem toku Temenice
Iz ozke izvirne doline Luknje se Temenica pri Prečni prelije v prostrano Zaloško kotlino. Tu se reka s tremi izviri v dolgih meandrih na ravnini umiri in skorajda neopazno izlije v reko Krko. Ohranjen rečni tok, pestra obrežna vegetacija in poplavni travniki ustvarjajo slikovito krajino podobo, na katerem najdemo več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Ragov log
Ragov log je gozdiček na desni strani reke Krke, ki se začne za Kandijskim mostom in konča pri vasici Ragovo. Gozdič je svojevrstna oaza miru in priljubljeno sprehajališče tako starejših kot mlajših prebivalcev Novega mesta. Njegova odlika je nevsakdanje sožitje reke, gozda in mesta, kar nam omogoči doživljanje vse redkejšega vzorca prakrajine pred samimi mestnimi vrati.

Reka Krka
Krka je najbolj značilnih dolenjskih rek in edina slovenska reka, ki ustvarja v strugi lehnjak. Dolina reke Krke je z neločljivim prepletom naravne in kulturne dediščine svojevrsten simbol Dolenjske. Poudarja ga izginjajoča dediščina nekdanjih mlinov in žag, ohranjeni leseni mostovi, številni gradovi ter naselja ob bregovih; v enem najbolj izrazitih okljukov pa je nastalo tudi Novo mesto.

Sekvoja na Ruperč vrhu
Na nekdanjem grajskem vrtu gradu Ruperčvrh pri Stranski vasi raste mogočna sekvoja. Za iglavce značilen habitus in zimzelenost jo naredita vidno že od daleč, saj je visoka okoli 25 metrov. Dve sekvoji so v takratni grajski park posadili okoli leta 1885.

 

OSILNICA

KOLPA
Predvsem vode so tiste, ki so koščku Slovenije ob južni meji ukrojile svojevrstno podobo. Kolpa si je svojeglavo in nič kaj običajno vrezala strugo prečno na Dolino Kolpe: dinarsko-gorski sistem. Je mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško. Izvira na Hrvaškem in se po 292 km izliva v Savo. V svojem toku se vrezuje med visoke kraške planote, vanjo se stekajo številni kraški izviri. Kolpa je izjemna, razmeroma še nedotaknjena reka. Pri Osilnici ima povprečni mesečni pretok 22,6 m3/s. Poleti je pretok precej manjši, največji pa je novembra. Nudi izvrstne možnosti za rekreacijo in kopanje, čolnarjenje in ribolov. Pokrajinskih privlačnosti in prostorov za prijeten oddih ter zdravo in osvežujoče razvedrilo je na izbiro mnogo.

MIRTOVIŠKI POTOK
Soteska Mirtoviškega potoka predstavlja eno redkih ohranjenih območij naravne dediščine, ki poleg same tipične kraške krajine vsebuje številne in redke objekte naravne dediščine izrednih geomorfoloških oblik, hidroloških in biotopskih posebnosti in vrednosti. Potok je v srednjem toku poln otokov, meandrov, sipin in prodišč, tolmunov in šumelišč, nad edinim večjim levim pritokom pa je struga potoka vrezana v apniško kameninsko podlago, kjer je voda ustvarila enkratne geomorfološke oblike; pravcata korita, prelivne žlebove, kaverne in fasete, tolmune, slapišča. Izjemen naravovarstveni pomen pa daje potoku kraški izvir.

KRAŠKE JAME
Številne podzemne jame so značilnost kraškega sveta. Kraških jam je na ozemlju občine Osilnica veliko. Nekatere so že odkrite in raziskane, druge še čakajo odkritja. Tako je na območju med Dragarji, Cerkom in Riglom šest kraških objektov. Jama v Taborski steni je znana tudi iz NOB. Štiri kraške jame so v vasi Belica.

 

RIBNICA

Ribniško polje

na obeh straneh obdajata višji kraški planoti. Na zahodu okoli 14 km dolga in čez 1000 m segajoča Velika gora, z najvišjim vrhom Turn (1254 m). Na vzhodu leži nekoliko nižja, bolj zakrasela in prav tako gozdnata Mala gora, z najvišjima vrhovoma Stene sv. Ane in Črni vrh (963 m) in največjim naseljem Velike Poljane. Po vsem tem območju so speljane številne gozdne ceste


Slemena 
ležijo severno od Ribniškega polja, geografsko so del Velikolaške pokrajine, geomorfološko pa pripadajo Želimeljsko - ortneški grudi. So v nasprotju z njenim kraškim sosedstvom, saj so zgrajena iz paleozojskih kamnin, predvsem skrilavcev, torej gre za slemenasto - dolinast relief z globokimi, tesnimi grapami in strmimi pobočji, ki v vršnem delu prehajajo v kopaste vrhove in zaobljena slemena. Vode se zlivajo v Tentero in Sodraško Bistrico.


Francetova jama 
je v Mali gori pod Seljanom. Globoka je 5 metrov. Na dnu je podorno skalovje. Ob strani med kamenjem pa se odpira navpična votlina, komaj dovoljna za vhod. Konča se v poševnem lijaku, na dnu katerega je grušč. Lijak se razširi v dvoranico 3-4 m visoko, katere dno predstavlja na južni strani pod lijakom vršaj. V jami so suhe ponvice, dva večja kamenja sigaste tvorbe in sigaste zavese. Vanjo proseva malo svetlobe. 



Jama Žiglovica 
je 70 metrov globoko kraško brezno v ribniški Mali gori, nad Francetovo jamo in pod Stenami svete Ane. V njej se ob deževju pojavlja naravni vodomet, visok 1,5 metra; je tudi grobišče nedolžnih žrtev iz NOB.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6