IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


 BEČKA JAMA

Pod vasjo Boldraž in blizu Slamne vasi se nahaja 65 metrov dolga in 18 metrov globoka Bečka jama, ki je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena. Označena pot nas, po strugi suhe doline, pripelje do jame v desetih minutah. Vhod v jamo predstavlja široko brezno. V jami se bohotijo manjše kapniške zavese, stalagmiti, stalaktit in stebri. Tukaj so našle dom številne jamske živali, vanjo pa se zatekajo tudi netopirji.

 

RAZGLEDNI HRIB VESELICA 

Nadmorska višina 233 m daje čudovit razgled na Metliko (166 m) ter ostale predele Bele krajine. Veselica je priljubljena razgledna točka domačinov in izletnikov.

 

KRASINEC 

Pred cerkvico sv. Antona se nahajajo štiri lipe. Najdebelejša meri v obsegu 400 cm.

RIBNIK PRILOZJE 

Ribnik se nahaja v vasi Prilozje in je v lasti Ribiške družine Metlika. Ribolov je možen od maja do septembra, ribiči lahko uživajo v lovu na krapa. Ob ribniku je sezonsko odprt gostinski objekt, kjer lahko uživate ob ribjih in ostalih kulinaričnih jedeh. Okolica ribnika je primerna za različna srečanja, praznovanja in dogodke v naravi kot so npr. ohceti. Neokrnjena narava ponuja obiskovalcu tega kraja nepozabno doživetje in predvsem obogatitev telesa in duha.

 

STELJNIKI 
Steljniki so območja, porasla z brezovim gozdom in podrastjo orlove praproti, med njimi pa se dvigajo bele breze, simbol Bele krajine. Najlepši steljniki se nahajajo na Vinomerju pri Metliki ter pri naselju Marindol, južno od Adlešičev.

 

MIRNA PEČ

Reka Temenica 
Temenica je ena bolj znanih dolenjskih ponikalnic, saj na svoji poti do izliva v Krko, kar dva krat ponikne. Dobršen del tako teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi česar je reka bržkone tudi dobila ime. Reka izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja. V zgornjem toku je vrezala razmeroma plitvo dolina v neprepustnih kamni¬nah. Pod Trebnjem priteče na pretrte apnence in pri Dolenjih Ponikvah ponikne v več požiralnikih.

Brajerjeva jama
Brajerjeva jama – sliši se kot neka običajna jama, nič posebnega, blatna luknja z nekaj kapniki, katera se kmalu konča. Pač jama kot večino drugih, pa vendar ni tako. Za svojim vsakdanjim imenom skriva neprecenljive lepote in neobičajne posebnosti kraškega podzemlja.

 Astina jama
Medtem, ko so lani marca člani Jamarskega kluba Novo mesto v Mirni Peči odkrili Brajerjevo jamo, so v decembru po srečnem naključju vstopili v dvorane polne kapniških tvorb tako imenovane Astine jame. Tudi to so odkrili v neposredni bližini Mirne Peči.

 

NOVO MESTO

Gorjanci
Gorjanci so najbolj znano in obiskan dolenjsko pogorje, ki se nad Krško kotlino dviguje do Trdinovega vrha (1178). Slovenski Gorjanci so le del ekološko celovitega prostora, ki se razteza še daleč na Hrvaško. Gorjanci so pomemben rezervoar pitne vode za celotno novomeško kotlino, saj so na strmih pobočjih številni izvirni.

 

Grajski park Otočec
Park leži na otoku sredi reke Krke ob gradu Otočec. Grajski park je bil najverjetneje zasnovan v 19. stol. in se približuje krajinskemu slogu vrtnega oblikovanja. V parku je poleg avtohtonih tudi večje število eksotičnih vrst drevja (tulipanovec, cigarar, platana itd.). Drevesa tvorijo preplet posameznih manjših drevesnih skupin in samostojnih dreves okoli dveh osrednjih jas na zgornjem in spodnjem delu otoka.

Hrast na hribu
Hrast raste na domačiji Mrvar na Hribu pri Škrjančah. Enotno deblo mogočnega gradna se na višini osmih metrov razdeli v dva vrha, ki oblikujeta obsežno krošnjo. Deblo meri v prsni višini 680 cm. Ljudsko izročilo pravi, da je njegova starost okoli 400 let.

Kettejev drevored
Dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev je eno najbolj slikovitih novomeških sprehajališč. V okoli 1500 metrov dolgem devoredu, ki poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof in povezuje mesto z sosesko Bršljin, je bilo zasajenih 370 dreves. Njegov nastanek sega v čas po letu po letu 1900, ko je bila z izgradnjo današnje Ljubljanske ceste opuščena historična cesta čez Marof.

Klevevž
V srednjem toku ustvarja potok Radulja med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem gradu Klevevž slikovito prebojno sotesko z manjšimi slapiči. Potok se pod njo umirja v manjši akumulaciji nekdanjega grajskega mlina. Pod brzicami je na levem bregu potoka obzidan topli izvir Klevevška toplica (24,8 stopinj C), na drugi strani pa se v ostenju pod gradom odpirata vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo.

Kraške jame
Na celotnem območju občine je bilo do sedaj raziskanih preko 150 kraških jam in vsaka med njimi je fenomen zase. Najbolj znana jama v bližini Novega mesta je arheološko pomembna Lukenjska jama. Po dolžini izstopa vodna jama Rupa na Brodu, v kateri lahko sledimo kar 600 metrov dolgemu toku; po globini pa skoraj 80 metrov globoko Straško brezno pri Drganjih selih. Najbolj razčlenjeno geomorfološko zgradbo, zasiganost ter pestro podzemsko živalstvo najdemo v Kotarjeva prepadna pri Stranski vasi ter Mihovska jama na Mihovcem; po svoji neobičajni legi pa slovi Gabrska jama, ki se odpira sredi vasi.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6