IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Rečiška dolina
Rečiška dolina je dobila ime po istoimenskem potoku. V bližini tovarne FRAGMAT TIM je ob cesti gotsko kužno znamenje iz okoli leta 1600. V Zgornji Rečici je cerkev sv. Antona, ki je bila zgrajena leta 1939 po načrtu Plečnikovega asistenta arhitekta Janeza Valentinčiča.


Ribnik pri Marofu
Ribnik pri Marofu je pravo doživetje za ribiče in vse ostale, ki si želijo počitka, miru in čudovite narave. Za ribnik skrbi ribiška družina, ki prodaja tudi karte za ribolov. Ribolovna sezona je od začetka aprila do konca meseca oktobra. Ob ribniku je ribiški dom z 80 sedeži. Po predhodnem dogovoru so možne rezervacije za piknike za zaključene družbe.


Rimske Toplice
Stiskajo se v manjši kotlini ob reki Savinji, kjer je na severnem vznožju Stražnika in Kopitnika prihaja na dan topla voda izpod dolomitne skale. So star zdraviliški kraj, kjer skupaj z zaselki živi 895 prebivalcev. Od laškega so oddaljene 7 km, skozi kraj pa poteka cesta Celje - Zidani Most.


Šentrupert
Na severnem robu kotline stoji cerkev sv. Ruperta, ki se omenja že v 16. stol., vendar je bila sedanja stavba zgrajena večinoma šele 1727. Od njene prednice je ostal le zvonik. Zakristija je iz 1842. Oltarji iz 19. stoletja so izdelani delno v baročni tradiciji. Kraj se je do leta 1994 imenoval Breze.


Šmihel
Leži na desni strani Savinje na nadmorski višini 445 m. Ime nosi po cerkvi sv. Mihaela na njegovem vrhu. Zgrajena je bila v letih 1637 do 1641. Spada med najpomembnejše kulturne spomenike v porečju Savinje. Njena edinstvenost je v dvostolpni zunanjščini ter v kamnoseških in rezbarskih detajlih, v katerih se prepletajo gotski elemeti z renesančnimi prvinami.


Šmohor
Prijetna izletniška in planinska točka, kjer si naberete moči v ali ob planinski koči. V šmohorskih gozdovih imajo svoje bivališče mufloni, divje svinje, srne in ostala divjad. Na zaobljenem vrhu Šmohorja stoji malacerkvica sv. Mohorja, prvič omenjena leta 1421. Krasijo jo stare mogočne turške lipe, ki štejejo že več sto let in se bohotijo s svojimi zelenimi krošnjami.


Vrh nad Laškim
Vrh slemena stoji cerkev sv. Lenart, ki se prvič omenja l. 1545. Sedanjo zgradbo so postavili v l. 1720-1738. Leta 1846 so ji podaljšali ladjo in prizidali zakristijo.

Zidani Most
Kot prometno križišče se je kraj uveljavil že v rimski dobi, ko je bil zgrajen most čez Savo tik nad sotočjem s Savinjo. V strugi Save so bili najdeni predmeti iz bronaste dobe in rimski denar. Babenžan Leopold VI. je ok. 1223 leta zgradil tu zidan most, po katerem je kraj dobil ime, za zaščito mostu pa postavil grad Klausenstein. V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec v bojih s Habsburžani razrušil grad in most. V 13. stoletju je nastala bližnja cerkev sv. Egidija, ki so jo podrli med gradnjo železniške proge leta 1848.

POLZELA

Park in graščina Šenek
Njuna lega je na položni vzpetini na severnem robu Polzele. Graščina, dvorec Šenek, vstopa v zgodovino hkrati z drugimi žovneškimi gradovi iz časov celjskih grofov (kot žovneška posest se omenja že leta 1288). Neobaročni videz je dobil s fevdalnimi lastniki baroni Pongraz. Zanimiva je še obnovljena grajska kapela sv. Florjana z letnico 1779.

Grad Komenda
Zgodovina Polzele je tesno povezana z malteškim viteškim redom v gradu Komenda, saj je ta kar 457 let (od 1323 do 1780 ), navdihoval in usmerjal življenje kraja.

Graščina Novi Klošter
Novi Klošter je nekdanji dominikanski samostan, ki ga je v Založah dal pozidati celjski grof Friderik II in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem, razpustil pa ga je cesar Jožef II. konec 18. stol. Kar dvakrat so ga opustošili Turki, pozneje pa je bil prezidan v graščino, okolico so pa preuredili v park, kjer so posadili različna drevesa. Veliko dreves so med vojno posekali Nemci, nekaj pomembnih je ostalo.

Gora Oljka (Planinski dom)
Znamenit je glavni oltar, ki uvršča cerkev na Gori Oljki med impozantne spomenike. Je delo kiparja Ferdinanda Galla. Njegov posluh za gledališke učinke je dosegel vrh v zadnji večerji z velikega oltarja. Vrsta sedečih apostolov v naravni velikosti, ki z izrazitimi kretnjami izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji, je zapustila običajno oltarno okolje in išče neposreden stik z gledalcem.

Cerkev sv. Miklavža na Vimperku
Cerkev se prvič omenja v štrasburškem vizitacijskem protokolu iz leta 1545, vendar je po času nastanka starejša in sega verjetno v drugo polovico14.stoletja. Barokizacijo je cerkev doživela v času komendatorja barona Gloyacha. Leta 1728 je cerkev dobila namesto gotskega lesenega stropa sedanji svod, v naslednjih desetletjih pa so ji prizidali zakristijo in zvonik. Glavni oltar je nosil letnico 1783. Na koru so orgle, ki so jih leta 1857 prinesli iz Gore Oljke.

Kužno znamenje v Dobriču
Stoji nekako na pol poti iz Podvina na Goro Oljko. Postavili so ga kot spomin na kugo ali črno smrt, ki je v teh krajih razsajala v prvi polovici 17. stoletja.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7