IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


SPOMENIKI  

 NOB spomenik
V parku nasproti občinske hiše stoji pomnik sedemnajstim padlim borcem in žrtvam fašizma iz Bistrice in okolice. 

Spominska plošča na kulturnem domu
Na kulturnem domu je spominska plošča narodnem heroju Ivanu Skvarči – Modrasu,  komandantu Kozjanskega bataljona. Skvarči, ki je padel ob napadu Kozjanske čete in Hrvaškega bataljona na nemško postojanko v vasi.

Spominska plošča na stari šoli
Na stari osnovni šoli je plošča, ki nas spominja, da je v letu 1901 v tej šoli 5. razred  obiskoval Josip Broz – Tito.
Skulptura nasproti občinske hiše 
Kamnita skulptura je postavljena leta 2004 in je znak prijateljstva in sodelovanja med občinama Bistrica ob Sotli in Heimshuh iz avstrijske Koroške. 
Kip Marije Broz
Kip Titove matere Marije Broz, ki stoji pred osnovno šolo, katera je dolga leta nosila njeno ime, je delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića na podlagi slike Božidarja Jakca.
Spominska plošča izgnancev
Nahaja se pri cerkvi Sv. Petra.

 

BRASLOVČE

 

CELJE
Knežji dvor

V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca celjskih grofov, pozneje celjskih knezov. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Stavba kakšno poznamo danes je doživela veliko sprememb, najbolj korenite v času Marije Terezije. Danes se v delu Knežjega dvorca nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje, del dvorca skupaj z atrijem pa je v fazi obnove.

Stara grofija

Zgrajena je bila v letih 1580 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali še arkadne hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila Mestna občina in od takrat je zgradba večkrat spremenila svojo namembnost. V 30. letih 20. stoletja so ob obnovitvenih delih odkrili znameniti celjski strop. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje.

Narodni dom

Na Trgu celjskih knezov stoji  zgradba, zgrajena v letih 1895 96 po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. V času Stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje in Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon.

Celjski dom

Nekdanja Nemška hiša je najimpozantnejša stavba na Krekovem trgu, zgrajena v neogotskem slogu v letih 1905 – 06, po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Postavili so jo celjski Nemci, kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu. Vse do razpada Stare Avstrije je veljala kot družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom.  Danes je v Celjskem domu sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

Slovensko ljudsko gledališče

Severozahodni obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, ki je bilo zgrajeno leta 1885. Že od leta 1825 je stolp, v katerem je bila nekoč mučilnica, služil potujočim igralskim družinam. 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.

Marijino znamenje na Glavnem trgu

Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Na visokem stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv. Jožefa iz 19. stoletja. Na stranicah podstavka so posvetilni napisi iz prejšnjega stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini.

 

Starokrščanska krstilnica

V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom, zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.

Kalvarija

Na Jožefovem hribu stoji znamenita Kalvarija, ki jo sestavljajo štiri (od nekdaj petih) kapel in skupina Golgote na vrhu hriba. Plastike so nastale izpod rok konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika, sočasno s kapelami leta 1717, dvesto let kasneje pa jih je obnovil kipar Berneker, ki je tudi na novo izklesal kip Marije Magdalene.

Ljudska posojilnica

Ljudska posojilnica je najpomembnejši objekt v Celju iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zgradili so jo v letih 1928 – 1929 po načrtih znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni vhod na vogalu Stanetove in Prešernove ulice je poudarjen s stebriščnimi balkoni.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7