IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Naravne znamenitosti v Ivanjkovcih in okolici , 
- Pravi Blumenauovi kostanji v Velikem Brebrovniku so trije mogočni kostanji ogromnih razsežnosti. Legenda pravi, da so bili posajeni na trupla pokopanih Turkov, ki so jih pobile ženske v Babjem klancu v Jeruzalemu leta 1664. 
- Kostanji ob cesti v ovinku pred Jeruzalemom oziroma Babjim klancem po mnenju strokovnjakov sicer niso toliko stari, kot pravi legenda. Resnično pa je dejstvo, da so v svoji dolgi življenjski dobi pomagali preživeti mnogim ljudem, da niso pomrli od gladu. Danes je kostanje že dobro načel zob časa, nekateri pa je ranila strela. 
- Mokrišče v Ivanjkovcih, med državno cesto proti Ljutomeru in železniško progo, je pomemben biotop. Mokrišče je ostanek nekdanjih graščinskih ribnikov.

Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice , 
Ti griči rojevajo svetovno znana vina, kot je na primer jeruzalemčan. Tod so vinsko trto gojili že Rimljani, kasneje pa so uživali sad vinogradov grofje Celjski, Habsburžani, salzburški nadškofje, gospodje Vilturški, pa tudi samostani in mnogi drugi. Ljutomersko–Ormoške gorice pa ne slovijo le po vinih, pač pa tudi zaradi lepe pokrajine, za katero mnogi menijo, da sodi med najlepše na svetu.


Domača obrt v Ormožu in njegovi okolici , 
Številne tradicionalne obrti so bile v preteklosti na ormoškem območju zelo razširjene, danes pa so skoraj izumrle.  Od druge polovice 19. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja so v teh krajih obstajale najrazličnejše proizvodne in storitvene obrti. Med domačimi obrtmi so se ljudje ukvarjali z lončarstvom, s kovaštvom, pletarstvom, sodarstvom oz. z obrtmi, ki so bile vezane na vinogradništvo kot glavno gospodarsko panogo tega območja. Le-te so se od tradicionalnih obrti tudi najdlje ohranile. Zaradi obilice lesa je bila že v preteklosti razvita tudi lesna obrt.


CERKVENJAK


Muzejska zbirka Feliksa Rajha je odprla svoja vrata.
Feliks Rajh ima svojo muzejsko zbirko razstavljeno v cerkvenjaški krasotici - kakor nekateri pravijo Tušakovi domačiji.
Pred več kot 20 leti je nastala njegova prva zbirka, ki je obsegala samo nekaj deset predmetov. Leta 2000 se je odločil za nakup Tušakove domačije, saj je njegova zbirka postala pretesna in ni več prostorsko zadostovala njegovim zahtevam. Današnja njegova zbirka obsega 700 manjših in več kot 150 večjih eksponatov.
Najstarejši primerek sta zagotovo NEOLITSKI sekiri, najdeni v bližnjih Andrencih.


DESTERNIK

Cerkev

Na prvem vrhu rodovitnih gričev v vasi Destrnik stoji cerkev Svetega Urbana. Župnijsko cerkev so prvič omenili leta 1518. Najprej je bila podružnica Ptujske župnijske cerkve Sv. Jurija. Cerkev iz poznega baroka krasijo veliki oltar (prenovljen leta 2006), kip Sveti Urban, na desni strani stranski oltar Svetega Križa, na levi oltar Svete Marije.

Kapelice, križi in znamenja

Na križiščih, mejah posestev in določenih lokacijah pogosto srečujemo kapelice, križe in sorodna znamenja. Opozarjajo nas na leta lakote, bolezni, trpljenja; spominjajo na srečne vrnitve iz vojn, ozdravitev po hudih bolezni, pomembne zgodovinske dogodke...

Spominsko obeležje

Spominsko obeležje vsem padlim v vseh vojnah (na pokopališču).

GORIŠNICA


DOMINKOVA DOMAČIJA
ki je stara preko 300 let.
Hiša je lesena. Ometana je z debelo plastjo ilovnatega ometa, pravimo, da je "cimprana". Grajena je na "ogel" (akel, na ključ). Stanovanjski in gospodarski del se stikata. Je muzej na prostem. Vsi predmeti v hiši so ohranjeni.
Pod slamnato streho skriva čudovito črno kuhinjo, "hišo", izbo, shrambo, vežo, gospodarski del - skedenj, hlev, priročno delavnico, steljnik in zrnsko klet.
Med opremo najdemo vse od nabožnih podob in oltarčkov, postelje iz začetka stoletja, stolov iz različnih časov pa do približno sto let stare krušne peči in predmetov v črni kuhinji, kar odraža način nekdanjega življenja.
Značilno znamenje panonske hiše pa je tudi koruznjak

Hoče –Slivnica:


Hočka kripta 
Kripta leži pod prezbiterijem in pod južno kapelo ter deloma pod ladjo obstoječe cerkve. Obstoji iz dveh prostorov, ki sta pravokotno postavljena drug na drugega. Prvi prostor je usmerjen v smeri vzhod-zahod in leži več ali manj v osi prezbiterija, drugi prostor pa poteka od severa proti jugu pravokotno na zadnji del prvega prostora. Sedanji vhod v kripto skozi južni zid prezbiterija pod zakristijo je novejši in so ga napravili v drugi polovici 18. stoletja, ko so v kripti pokopavali. Opečni obok ima prostor pod zakristijo, ki je verjetno služil tudi za grobnico. Iz baročne dobe je tudi hodnik, ki vodi v vzhodni del prvega prostora kripte.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7