IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Florijanov spomenik
Spomenik stoji sredi Mestnega trga. V strahu pred nenehnimi požari, ko so ognjeni zublji hudo prizadeli mesto, so se meščani priporočili sv. Florijanu in mu leta 1745 postavili spomenik. Na vrhu nakopičenih oblakov stoji svetnik v antični vojaški noši. V levici drži v vetru plapolajoč prapor, putto, ob njem pa zliva vodo iz golide na gorečo cerkev. Celotna kompozicija je baročno razgibana. Leta 1761 so Florijanu dodali še osem svetniških figur, ki so obstopile srednjo plastiko. Skupina je povsem obvladala ne ravno velik tržni prostor. Ko pa so leta 1865 spomenik obnavljali, so osem figur umaknili in tudi kompozicijo s Florijanom namestili na nov podstavek.


Orfejev spomenik
Med zatrepom in napisnim poljem je izklesan osrednji relief. V njem je upodobljen prizor z Orfejem, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro. S svojim igranjem gane celo živali, ki so se zbrale okrog njega v votlini, in celo bogove podzemlja, ki so mu ljubljeno vrnili. Ta prizor, ki je sedaj že zelo zabrisan, je bil vklesan na spodnjem reliefnem polju nagrobnika. V srednjem veku je spomenik služil kot sramotilni kamen - pranger. Na spodnji del spomenika so pritrdili dve železni priponi za vklepanje zločincev in z njima zelo poškodovali napis.


Spomenik bogu Mitri
Mitraizem je perzijska vera, ki so jo k nam prinesli rimski vojaki. Verskih obredov so se lahko udeleževali le moški, saj je bilo verovanje skrivno. Bog svetlobe SOL je poslal MITRO na zemljo z nalogo, da v votlino povabi belega bika in ga zakolje. Iz krvi ubite živali je nastalo novo življenje.

Mestni stolp
Mestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto. Omenja ga mestni statut iz leta 1376. Pred tem je na tem kraju stala krstna kapela sv. Janeza Krstnika. Leta 1556 je italijanski gradbenik Antonio de Riva dobil naročilo za gradnjo novega stolpa. Ob velikem požaru 1705. leta so meščani zaradi varnosti stolp nekoliko znižali.


Mestna hiša
Mestna hiša je najimenitnejša hiša na Mestnem trgu. Do leta 1907 je tukaj stala Poskočilova hiša, ki je dobila ime po bogatem trgovcu slovenskega rodu, Poskočilu.  Mestno hišo so na temeljih poznogotske stavbe zgradili po načrtih graškega arhitekta Maxa Ferstua.


Ptujska gora
Kot povsem nova ustanova je dobila svoje nemško ime Neustift, to je "nova štifta", ker je nastala na novo, z določenim namenom. Iz arhiva štajerske plemiške rodbine Stubenbergov je mogoče razbrati, da je papež Bonifacij IX. v zadnjem desetletju 14. stoletja dovolil Ulriku IV. Walseejskemu postaviti cerkev. Med najstarejše sodi omemba iz leta 1442. Imenovala se je Milostna gora, nato od turških vpadov Črna gora (ko so prišli Turki, se je stemnilo in postalo megleno, Turki so popadali v brezno). Turški vpadi so Ptujski Gori naredili veliko škode, o čemer piše tudi Paolo Santonino, ki jo je leta 1467 obiskal. Zato so cerkev pozneje obdali z visokim obzidjem, kamor so se lahko zatekli pred napadalci. Leta 1447 je Ptujska Gora postala trg z lastnim sodstvom, letnimi sejmi in s tedenskimi tržnimi dnevi, s katerimi je tekmovala s Ptujem. Na ta čas nas opominja pranger, ki je nekoč stal sredi vasi, danes pa je našel svoj prostor ob vznožju cerkve.


Cerkev svetega Jurija
Manjša naj bi bila iz 9. stoletja. Cerkev so večkrat prezidavali in dozidavali, kar se danes vidi v njeni notranjosti in zunanjosti. Lep primer so ostanki oken, ki pa so danes že zazidana. Prav tako je v cerkvi še zmeraj nekaj oken iz časa romanike, medtem ko je večina zgrajenih v stilu gotike. Okoli cerkve je bilo do leta 1775 pokopališče, eden izmed glavnih dokazov tega je Orfejev spomenik pred cerkvijo, ki je bil prvotno nagrobni spomenik. Prav tako lahko v njeni notranjosti opazujemo številne spomenike, ki pripovedujejo zgodbe pomembnejših Ptujčanov. Prava posebnost so klopi za ministrante, ki so iz leta 1763, saj so še edine ohranjene iz tega obdobja. Vsaka ima svoje vzorce, vsak stol se razlikuje od drugih. So delo ptujskih mizarjev. Cerkev ima pet stranskih oltarjev. Na freskah so upodobljeni takratni sloji družbe, zanimivo pa je, da niso upodobljeni meščani, čeprav je Ptuj zmeraj veljal za meščansko naselbino.


Baročna cerkev v Sveti Trojici
Sveta Trojica v Slovenskih goricah z baročno cerkvijo in tremi mogočnimi turni zmeraj znova privablja obiskovalce. Semkaj vodi romarska božja pot in pogosto je simpatičen trg premajhen za vse obiskovalce.


Cerkev svetega Jurija (Lenart)
Cerkev, ki jo pokriva dvokapnica, ima na zahodu mogočen zvonik z zelo kvalitetnim in pri nas redkim renesančnim portalom in letnico 1532. V osi portala je simbol rodbine Teauttmansdorf, rozeta, levo od njega pa vinska trta - simbol sv. Jurija, zaščitnika kmetov, vinogradnikov in viničarjev. Na štirih vogalih žlebljenega profila, ki loči gotsko renesančni spodnji del zvonika od klasicističnega zgornjega, so štiri listnate maske. Na severni in južni strani ladje sta baročni kapeli, na vzhodu pa gotski prezbiterij s petosminskim zaključkom. Na zakristiji so še ohranjene originalne baročne mreže. V notranjosti pokriva ladjo mrežasti obok, pod zvonikom in pevsko emporo, slonečo na štirih poznogotskih okroglih stebrih, ki prehajajo v šilasti lok, pa je obok križno rebrasti.

Cerkev svetega Lovrenca
Cerkev se prvič omenja leta 1323 v zapisniku dajatev oglejskemu patriarhu. Gre za edinstveno cerkveno arhitekturo pri nas še iz obdobja romanike. V času turških vpadov je bila dvakrat oropana, in sicer leta 1475 in 1495. Kor za pevce v notranjosti je bil postavljen leta 1855. Leta 1927 jo je poslikal Simon Fras, leta 1975 pa je Zavod za spomeniško varstvo Maribor zakril z apnenim beležem več kot polovico preslikav. Do leta 1824 je bilo okrog cerkve pokopališče, na kar kaže še danes ohranjeno obzidje in slavolok z upodobitvijo svetih bratov Cirila in Metoda.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7