IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


PIRAMIDA
Vzemite si pol ure časa in se iz Mestnega parka povzpnite na 386 metrov visok mestni grič, od koder boste lahko iz mesta, kjer je nekoč stal mariborski grad, uživali ob čudovitem pogledu na pobočja vinske trte ter še naprej na celotno mesto. Tako je Piramida priljubljena izletniška točka Mariborčanov in drugih obiskovalcev.


KALVARIJA
 Tako kot na vseh ostalih gričih na severni strani mesta se lahko tudi na Kalvariji ohladite v senci zelenega gozda ali občudujete prelepe vinograde, ki krasijo njene vzpetine. Na vrhu 375 m visokega mestnega griča stoji cerkev sv. Barbare, po poti, ki vas pelje do nje, pa vas spremljajo štiri kapele in bogati vinogradi, ki še dodatno popestrijo že tako prijeten razgled na mesto pod vami.

SV. AREH
Na jasi sredi zelenih pohorskih gozdov, na nadmorski višini 1249 m, obiščite cerkvico, katere zgodovina pravi, da tam stoji že od konca 15. stoletja. Največja znamenitost cerkve je kamniti grob Svetega Henrika, reliefna marmorna plošča, ki kaže ležečega vojvodo s krono na glavi, oblečenega v tesno se prilegajočo obleko ter z mečem v roki. Ploščo so sem prinesli iz grobne kapele iz žičke kartuzije. Pozornost pritegneta tudi oltarja: glavni, delo Jožefa Štrauba, in stranski oltar Sv. Ane.

PEKERSKA GORCA
Povzpnite se na 351 m visok grič, “Slovensko kalvarijo“, kjer se lahko sprostite in uživate obdani z gozdovi in vinogradi (poskusite vino Pekrčan). Na vrhu Pekrske gorce stoji cerkvica do katere vas z vzhodne strani vodi križev pot s štirimi lepo obnovljenimi kapelicami. Z vrha griča se ponuja enkraten razgled na severno pohorsko pobočje in mariborsko ravnino.

 

Stara trta, najstarejša na svetu, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov,


Hiša Stare trte, hram vinske tradicije in kulture z rastavami, pokušinami, prodajo,


Vinagova klet, mariborsko vinsko podzemlje, ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi,


PTUJ


Dominkova domačija
Stavba je cimprana in grajena na "vogel". Pod slamnato streho skriva črno kuhinjo, "hišo", izbo, shrambo, vežo in gospodarski del. Ob hiši sta tudi dva kozolca. Prvi je star preko 200 let in je pleten ter prekrit s slamo. Drugi je lesen in pokrit z deskami. Za hišo je manjša mlaka, po domače "tünf". Obdan je z avtentičnim rastlinjem, v krošnjah pa gnezdijo ptice. Pred hišo je njiva, na kateri gojijo domače sorte žitaric in koruzo. Seveda je ob hiši tudi domači vrt z zelenjavo, zdravilnimi zelišči in cvetjem.


Lackova domačija
Jože Lacko je bil borec za delavske in kmečke pravice, v ptujskem okraju je uspešno vodil boj proti okupatorju. Za narod je žrtvoval svoje življenje. Rodil se je 17. 11. 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. V času prve svetovne vojne se je nastanil v Novi vasi pri Ptuju. Sledil je ideji socializma. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slovenskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa.

Puhov muzej
Z 12. leti se je začel pri različnih mojstrih učiti ključavničarstva in se v Avstriji ter Nemčiji izpopolnjeval do leta 1882, ko je začel služiti triletno vojaščino pri topništvu; znanje je že tu dobro vnovčil, še bolj pa po letu 1885, ko je odšel v Gradec popravljat kolesa. Že čez štiri leta se je osamosvojil in ustanovil svoje podjetje Styria Werke, iz katerega se je rodilo kolo Styria. Skupaj s tovarnarjem Wernerjem je Puh leta 1899 začel s prvo tovarniško proizvodnjo koles; leta 1901 se je iz Puhove tovarne pripeljalo prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Dve leti zatem se je začela serijska izdelava koles z motorjem, hkrati pa je Puh izdelal svoj prvi avtomobil; od leta 1906 jih je tovarna serijsko izdelovala.


Krajinski park Šturmovec
V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera leži 125 hektarjev obsegajoč ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovec. Območje odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov.


Dominikanski samostan

V 17. stoletju so samostan baročno prezidali. Vzhodno cerkveno pročelje so obrnili proti mestu ter ga v začetku 18. stoletja prekrili z bogato štukaturo in opremili s kipi. Barokizirali so tudi samostansko jedilnico, jo poslikali in njen obok prekrili s štukaturo.
Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami.

 

Minoritski samostan
Minoriti so prišli na Ptuj kmalu za dominikanci, po virih v starejši literaturi leta 1239. Prva arhivska omemba minoritskega samostana je v nedatiranem dokumentu iz leta 1280, druga pa v datirani listini iz leta 1290. Tudi ta samostan so ustanovili gospodje Ptujski. Sprva je bila to dolga, ozka, enoladijska in precej preprosta pridigarjeva cerkev, s poudarjenim prezbiterijskim delom, tako imenovanim "dolgim korom" z dvema kvadratnima obočnima polama in petosminskim zaključkom. Že v prvem obdobju je bila cerkev poslikana.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 7