IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Kranjsko mestno obzidje 
Mesto je bilo s svojo lego na pomolu, s strmim kanjonom reke Kokre na vzhodni strani in obrambnim zidom na Savski strani dobro varovano. Celotna dolžina mestnega obrambnega obzidja je znašala 870 m. Najbolj izpostavljen del mesta je bil na severni strani, ki je bila zato v času turških vpadov v začetku 16. stoletja dodatno zavarovan z novim, približno deset metrov širokim dvojnim obzidjem in globokim obrambnim jarkom.


Layerjeva hiša 
V bližini Khislsteina je v nadstropni hiši iz 18. stoletja (Tomšičeva 32) deloval eden najplodovitejših slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19. stoletje Leopold Layer (1752–1828). Stavba pritegne naš pogled s slikovitim pročeljem, okrašenim s klasicistično štukaturno dekoracijo, ki jo dopolnjujeta kamniti portal in baročno občutena dekoracija pod napuščem. Še bolj dragocena je notranjost, kjer v nadstropju skriva banjasto obokano sobo, poslikano v začetku 19. stoletja, s personifikacijami umetnosti, ki jih spremlja na steni upodobljen portret umetnika ali morda stavbenika.


Mestna hiša 
Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh stavb, starejše vogalne (stolp z uro in klasicistična stebriščna lopa) in mlajše na Glavnem trgu, kjer je danes vhod. Najbolj zanimiv del vogalne stavbe je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice 16. stoletja, kamor se zdaj vstopa skozi vežo in nekdanjo črno kuhinjo. Ob sejemskih dnevih je bil ta prostor namenjen prireditvam in najbrž za shranjevanje blaga. Bolj znana je k starejši tesno prislonjena mlajša stavba s poudarjeno osjo v fasadnem delu in z dvorano v nadstropju (današnja poročna dvorana) iz leta 1638, opremljena z lesenim kasetiranim stropom in dvema intarziranima portaloma. Gre za enega najodličnejših renesančnih dvorcev na Slovenskem iz 16. in 17. stoletja.


Mitničarska hiša 
Ena najpomembnejših stavb v Kranju je mitničarska hiša iz leta 1527. Stavba predstavlja zgodnjo obliko mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne se v naših krajih pojavljajo v prvi polovici 16. stoletja. Pomol je naslonjen na segmentne kamnite konzole, ki jih podpira poligonalno oblikovan steber.

 

Pavšlarjeva hiša 
Stara meščanska hiša, nastala verjetno že kmalu po letu 155 s povezovanjem dveh ali celo treh starejših stavb s slikovitim arkadnim hodnikom, leži na osrednjem mestu na Glavnem trgu (nasproti mestne hiše) in tudi z lego izpričuje imenitnost svojih nekdanjih lastnikov in današnje rabe (galerija Prešernovih nagrajencev). Današnja podoba stavbe se je izoblikovala po raziskavah, statičnem utrjevanju in restavratorskih posegih od leta 1989 do 1992. Osnovna funkcionalna delitev meščanske hiše na poslovni pritlični del in bivalno nadstropje se je ohranjala več stoletij.


Pirčeva barvarna 
Začetki barvarne, kasneje znane pod imenom Pirčeva barvarna, segajo v prva desetletja 18. stoletja in se je v slabem stoleju razvila v srednje velik manufakturni obrat. V barvarni so barvali predvsem laneno platno in bombaž. V drugi polovici 19. stoletja je imel tedanji lastnik barvarne najete okoliške kmete, da so mu tkali platno, ki ga je potem od njih odkupil, pobarval in potiskal ter ga nato prodajal v svoji trgovini v mestu (pri nekdanjem Peterčku). Naročila so prihajala tudi iz vseh večjih Avstro-ogrskih mest.


Prešernov gaj 
Pokopavanje ob farni cerkvi v središču mesta je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na novo pokopališče zunaj mestnega obzidja. V letih pred drugo svetovno vojno so prenehali pokopavati tudi na tem pokopališču, leta 1951 pa so ga preuredili v spominski park po načrtih arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc. Najpomembnejši spomeniki v parku so nagrobnik pesnika dr. Franceta Prešerna iz leta 1852 (delo Ignacija Tomana ml.), nagrobnik pesnika Simona Jenka (1873, delo Janeza Vurnika), Majdičeva grobnica z marmornim reliefom »Vstajenje« (1910, Ivan Zajc) ter spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimiru Gortanu, ustreljenemu v Pulju, eden najzgodnejših spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v Evropi (1931).


Prešernov spominski muzej 
Ko je tu bival dr. France Prešeren (1846–1849), je bila hiša last trgovca in pivovarja Franca Mayrja. Hiša je bila v muzej preurejena leta 1964 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Na
pročelju je spominska plošča, odkrita ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Hiša je sestavljena iz dveh delov, ki sta bila že v 17. stoletju združena najprej z lesenim in pozneje z
zidanim arkadnim hodnikom. V pritličju so po zadnjih obnovitvenih delih ob dvestoletnici pesnikovega rojstva (2000) odkrili poslikavo iz 19. stoletja.


Plečnikove arkade in vodnjak 
Bežkova vila (Koroška cesta 27) 
Načrte je leta 1936 v Plečnikovem seminarju zrisal naročnikov brat, arhitekt Niko Bežek, zasnova pa je upoštevala potrebe samskega zdravnika (ordinacija s čakalnico v pritličju, stanovanje v nadstropju). Pri oblikovanju stavbe z enokapno streho je Plečnik uporabil motiv izstopajočega portala ali členitev pročelja s pilastri. 

Vodnjak (1952–59), Vodopivčeva ulica 
Arhitekt si je na tem mestu zamislil monumentalen vhod v mesto. Strm klanec je spremenil v stopnišče, nekdanji vodnjak (šterno) pa je nadomestil z obeliskom, vrh katerega se iz bronastega petelina pretaka voda v kamnite, terasasto postavljene posode. Motiv je nova interpretacija stopnišča Rajskega vrta na Hradčanih v Pragi. 

Prešernovo gledališče (Glavni trg 6) 
Leta 1952 je bila stavba nekdanjega ljudskega doma prezidana po arhitektovih načrtih, najbolj viden pa je poseg na pročelju, ki mu je Plečnik dodal monumentalno arkadno lopo na stebrih in zanj značilno oblikovane luči.


 Pojdi na: 1 ... 6 7 8 9 10 11 12 13 naslednja stran