IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


Roblekova domačija 
Ta domačija se omenja tudi že v 16. stoletju, na vhodnem podboju je letnica 1565. Gospodarji so skozi stoletja vodili skrbne zapiske, ki nesporno dokazujejo starost te stavbe, hišni arhiv je v celoti ohranjen.


Stare kmečke kašče 
Posebno ljubezen so kmetje pokazali pri gradnji kašč, saj so tam hranili pridelek, od katerega so morali preživeti. Znali so pokazati hvaležnost za prejete darove tudi s tem, da so posebno skrbno obdelali les, uporabili posebno vezavo, skovali so železo v obliki srca ali cvetice - dragoceni so ti dokazi človeške hvaležnosti.


Deželna kamna 
Na samem vstopu na področje občine Jezersko stojita deželna kamna, nemi priči pripadnosti jezerske doline h Koroški. Tam mimo se je peljal prestolonaslednik Ferdinand svoji smrti v Sarajevu naproti ...


Češka koča 
Planinska postojanka, ki jo upravlja domače planinsko društvo, je edina slovenska visokogorska postojanka, ki je vse od postavitve ohranila svoj prvotni videz. Stoji na nadmorski višini 1543 m in je idealno izhodišče za planinske vzpone na strme vrhove nad njo.


Kranjska koča na Ledinah 
Planinsko postojanko ob vznožju ledenika pod Skuto na višini 1700 m upravlja Planinsko društvo Kranj. Koča je izhodiščna točka za planinske vzpone na vrhove Grintovcev in preko Savinjskega sedla v Logarsko dolino.


Jerebova etnološka zbirka pri Ankovi domačiji 
Privatna etnološka zbirka g. Antona Jereba ob Ankovi kmetiji je zagotovo vredna ogleda. Gospod že več kot 30 let zbira predmete, ki so jih nekdaj uporabljali ljudje pri svojem delu. Bogata zbirka obsega več kot 2.000 predmetov tako z območja Jezerskega kot tudi z širšega območja.

KRANJ
Cerkev Sv.Kancijana in tovarišev 
Triladijska cerkev t. i. dvoranskega tipa iz začetka 15. stoletja je najpomembnejša zgradba v mestni veduti in eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim poznejšim cerkvam (Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Šentrupert na Dolenjskem). Na mestu sedanje gotske cerkve, posvečene oglejskim mučencem, sv. Kanciju, Kancijanu, Kancijanili in Protu, je že v predslovanski dobi stal sakralni objekt, kar so pokazale tudi arheološke raziskave v letih 1972 in 1984.


Grad Brdo 
Osrednji spomenik današnjega protokolarnega posestva Brdo je v osnovi renesančni kastelni grad, ki ga je dal na mesto starejšega leta 1510 postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Egkhi so uredili tudi že prve sadovnjake, ribnike in vrt. V drugi polovici 17. stoletja je grad prešel v last grofov Sschrottenbachov in Gallenbergov, kasneje, sredi 18. stoletja pa so lastniki postali Zoisi, ki so posest zadržali do leta 1928. Leta 1935 je grad kupil knez Pavle Karađorđević, po drugi svetovni vojni pa si ga je za rezidenco izbral Josip Broz Tito.


Grad Khislstein 
Stavba, nepogrešljivi del mestne silhuete na robu konglomeratnega pomola in zraščena z mestnim obzidjem, odseva večstoletni gradbeni razvoj. V temeljih skriva ostenje zgodnje- in poznoantičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega do šestega stoletja. Stavbno telo gradu je skozi stoletja raslo v širino, dolžino in višino od utrdbenega palacija Ortenburških v sredini 13. stoletja do renesančne mestne palače družine Khisl, po kateri stavba še danes nosi ime (Janž Khisl s Fužin je grad kupil leta 1578). Poznejši lastniki so bile plemiške družine Mosconov, Ravbarjev, Apfaltrerjev, Auerspergov in zadnji Natalis Pagliaruzzi. Najmlajši je dvoriščni trakt z arkadnimi hodniki, ki je rezultat prezidav v 18. in 19. stoletju.


Grad Strmol 
Nad Cerkljami, na pobočju vasi Dvorje, je v hrib prislonjen dvorec Strmol, danes protokolarni objekt v lasti Republike Slovenije. Zgodovinski viri pričajo, da naj bi osnovna stavba dvorca tu stala že pred koncem trinajstega stoletja. Ime pa priča, da gradič stoji na strmi legi ob vznožju Dvorjanskega in Kozjega hriba. Valvasorjeva grafika iz leta 1675 kaže Strmol v značilni podobi stolpastega, štirietažnega palacija, ki ga obdaja obrambno zidovje, okrepljeno s štirimi stolpi na vogalih ter s pomožnimi bivalnimi poslopji.


Kapela sv.Petra pod Šmarjetno goro 
Po letnici na zahodnem portalu je dolgo veljalo, da je bila kapela zgrajena v 17. stoletju, temeljite raziskave ob zadnji prenovi pa so pokazale, da je kapela v jedru nastala že v 11. stoletju ali celo še prej. Način gradnje s kamnitimi klesanci in fugiranja kaže na romansko gradnjo 11., 12. in deloma 13. stoletja, za gradnjo vogalov pa so bili porabljeni kamni, ki segajo celo v rimsko obdobje. Rimska je tudi preklada južnega vhoda, ki ga po polkrožni obliki in velikosti prav tako datiramo v čas romanike. Pravokotno ladjo sta sprva osvetljevali le dve okrogli okenci (okulusa), ki se na notranjo stran lijakasto širita. Okenci sta izklesani iz enega kosa kamna in sta na Gorenjskem edinstveni.

Kostnica 
Kapela s kostnico je na pokopališču ob današnji župni cerkvi sv. Kancijana stala že v 13. stoletju. Beneficij kostniške kapele je od konca 15. stoletja upravljala družina plemenitih Egkhov z Brda pri Predosljah. Med reformami Jožefa II. (1789) je bilo pokopališče ob cerkvi opuščeno in preneseno na novo lokacijo (Prešernov gaj), kostniška kapela pa porušena. Po večletnih arheoloških izkopavanjih v letih od 1970 do 1975 ter 1984 in prizadevanjih za predstavitev najdb je danes kostnica urejena poleg arhitekturnih ostankov poznoantične krstilnice.


 Pojdi na: 1 ... 5 6 7 8 9 10 11 12 13 naslednja stran