IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


ŠMARTNO PRI CERKLJAH

 Podružnična cerkev sv. Martina 
Na prostoru, kjer danes stoji cerkev sv. Martina v Šmartnu, je že v pozni antiki stala starokrščanska cerkev. Tudi v zgodnjem srednjem veku je tu stala cerkev, vendar se pisno omenja šele leta 1387. Ljudsko izrocčlo pravi, da je bila pri sv. Martinu nekdaj fara, vendar tega ne potrjuje noben pisni vir. Glavni oltar je delo Aleša Janežica (1850), stranska dva pa Petra Janežica (1769). Fresko na slavoloku je naslikal Brničan Janez Mežan.

Cerkev sv. Štefana 
Cerkev sv. Štefana na Štefanji Gori je ena najstarejših v občini in je bila zgrajena okoli leta 1132, ko se omenjajo posestva in dvorci "na gori sv. Štefana na Kranjskem". "Svetega Štefana kapela" se omenja tudi leta 1407, na novo pa so jo pozidali 1604. Sedanja stavba je iz leta 1805, ker je prejšnjo uničila strela. Avtor glavnega oltarja ni znan, stranska dva pa sta delo Aleša Janežica. 
 Grob, obeležje  

 ZALOG

Cerkev sv. Matije 
Cerkev sv. Matije v Zalogu se omenja precej pozno. Leta 1666 so na mestu prejšnje pozidali ali samo prezidali sedanjo stavbo, saj je prezbiterij zagotovo precej starejši od ladje. V notranjosti sta posebej zanimiva stranska oltarja neznanega avtorja, glavni pa je manj pomembno kamnoseško delo. Križev pot neznanega avtorja je nekdaj krasil tunjiško cerkev. V zvoniku poje najstarejši zvon ljubljanske nadškofije, ulit davnega leta 1434. Na južni zunanji steni je baročna freska sv. Krištofa.

 ZGORNJI BRNIK

Cerkev sv. Janeza Krstnika 
Staroslovenski grobovi, ki so bili izkopani v bližini cerkve sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, nam pričajo, da je na mestu sedanje cerkve njena prednica stala že v zgodnjem srednjem veku. Odkriti so bili tudi ostanki gotskega prezbiterja. Cerkev se prvič omenja šele v 15. stoletju, od nje pa sta se ohranila le zvonik in sklepnik stropa, vzidan v zunanjo steno prezbiterja. Današnja stavba je bila postavljena leta 1742, v njej pa so trije znameniti oltarji domačega kiparja Petra Janežiča. Glavni je iz leta 1759, stranski pa iz leta 1762. Oljna slika v tronu glavnega oltarja je delo domačina Ivana Franketa. 

JESENICE

Jamnikov spodmol
na Kočni nad Jesenicami je najstarejši dokaz človekove prisotnosti na našem območju. V jami so bili odkriti koščena harpuna in še nekaj manjših kremenovih odbitkov. To je bil čas, ko so Slovenijo naseljevali srednjekamenodobni lovci.

Ajdna (1048 m)
je znana kot arheološko območje in predstavlja poznoantično naselbino. V treh terasah na severovzhodnem pobočju Ajdne je bilo odkritih več objektov v ruševinah, ki skupaj z najdbami segajo od 2. do 6. stoletja. Najdbe pričajo o obdobju pred naselitvijo Slovanov. Do sedaj je bilo odkritih 20 stavbnih objektov, številni grobovi in izredno zanimiv sakralni objekt, ki predstavlja po uspešni rekonstrukciji, tloris zgodnje krščanske cerkve, tipičen za alpski prostor 5. in 6. stoletja.

Stara Sava
je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, ki je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebozetja (primer jezuitske arhitekture na Slovenskem iz 17. stoletja), delavska stanovanjska stavba, imenovana »Kasarna«, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavški dimnik ter mlin.

Plavž na Stari Savi
je bil sredi 19. stoletja last Viktorja Ruarda, zadnjega iz družine  Ruardov, lastnikov savskih fužin, pod čigar preudarnim vodstvom so savske fužine  doživele svoj zadnji razcvet. Visok je bil 12 m, v premeru pa je meril 2,8 m. Uporabljalo ga je 16 plavžarjev, dnevno pa so iz njega pridobili »200 dunajskih stotov grodlja«.

Murova
je najstarejše naselje Jesenic, ki leži na pobočju Mirce. Prvi podatki o tem naselju segajo v leto 1469 in pričajo o tem, da so bile prve hiše na Murovi lesene; nekatere med njimi so se ohranile do danes in sicer kot najstarejšo hišo štejejo Pračkovo hišo, sledijo pa ji Resmanova, Pavlekova in Markeževa.

Kosova graščina
sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. V Kosovi graščini so na ogled občasne razstave in stalna zbirka o zgodovini delavskega gibanja v 19. in 20 stoletju ter novejše zgodovine iz obdobja II. svetovne vojne
Gimnazija
je bila zgrajena leta 1914 po načrtu Rudolfa Petza in predstavlja eno izmed redko ohranjenih secesijskih stavb na Jesenicah. Rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi dopolnjujejo plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost. Stavba je bila leta 1994 obnovljena in takrat so ji povrnili izvirno zeleno

Savske jame
so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku.

Cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Roka na Savi
sodi v sklop urbanistično zaščitenega jedra  »Stara Sava«, ki je bila zgrajena v začetku 17. stoletja. Cerkev poleg slik Janeza Potočnika, Andreja Herrleina in Leopolda Layerja hrani tudi oltarni sliki Nicole Grassija.

Cerkev sv. Lenarta
na Murovi je eden najlepših sakralnih objektov na Jesenicah. Prvotno je bila posvečena sveti Mariji Magdaleni in se prvič omenja leta 1460. Izredno zanimiva so cerkvena vrata, ki so delo slikarja in kiparja Franceta Kralja.

Cerkev Povišanja sv. Križa – 
Planina pod Golico
je bila zgrajena leta 1683 v spomin na zmago nad Turki pred Dunajem. Oltar je iz druge polovice 18. stoletja, dopolnjuje pa ga 15 medaljonov poslikave Križevega pota. Na pokopališču poleg cerkve je pokopan starosta slovenskih alpinistov Joža Čop, po katerem je dobila ime tudi smer v severni steni Triglava – Čopov steber.


 Pojdi na: 1 2 3 4 5 6 ... 11 12 13 naslednja stran