IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


VALVAZORJEVA SLAVA


Kar pri avtobusnem obračališču mestnega potniškega prometa številka 13, kjer imajo pri tamkajšnjem gostišču posebno parkirišče za kolesarje, se podamo na pot. Naravnost naprej proti jugu, če pridemo iz ljubljanske smeri. Prvi cilj je Lipoglav, zato v Podlipoglavu zavijemo levo. To je zelo priljubljena kolesarska smer – v vseh letnih časih. Poleti, ko je huda vročina, je ob potočku, ki se vije po senčni dolini prijetno hladno, cesta idealna, promet ni pretiran. Še zlasti ob delovnih dopoldnevih je zelo malo štirikolesnikov.

 

VEVERIČJI SKOK


Res je, da začnemo na dobro znanem izhodišču v Sostrem, pri avtobusnem obračališču mestnega potniškega prometa. Toda ne v priljubljeni smeri proti Podlipoglavu, temveč v nasprotni. Zato se moramo od obračališča vrniti par deset metrov mimo cerkve. Na nasprotni strani ceste (takoj na začetku) sta župnijski urad ter minoritski samostan in tu je začetek našega današnjega izleta.

 

BARJANSKE GORICE


Naj beseda »gorice« nikar ne zavede morebitnega nepoznavalca Barja, saj si običajno pod tem nazivom v Sloveniji predstavljamo vinorodne hribčke. Tokrat gre namreč za dva kraja v osrednjem delu Ljubljanskega barja: Vnanje in Notranje Gorice, ki z vinogradništvom nimata prav dosti skupnega. Sta pa res za nekaj metrov dvignjena nad barjansko ravnico in se, tako bi lahko sklepali, že od davna imenujeta gorice. Glede na samo lego na Barju so ene zunanje (»vnanje«) in druge notranje, prav prepričljiva pa ta delitev ni. Vnanje (ali zunanje) so bliže Brezovici.



ČRNI LOG  


Delu Ljubljanskega barja, ki ga predlagamo obvoziti po tej poti, pravijo Črni log. Sklepamo, da so ga predniki tako poimenovali po značilnem, dokaj obsežnem barjanskem gozdu črnih jelš. Latinsko ime črne jelše (Alnus glutinosa) je povezano z značilnostmi te drevesne vrste: beseda alnus izvira iz keltskih besed sosed in voda, medtem ko beseda glutinosa izvira iz latinščine in pomeni lepljiv – rastlina ima namreč lepljive mlade poganjke.

 

HORJULSKI KOREN


Pri Gorjancu, tam kjer je levo (v smeri proti Vrhniki) semaforiziran priključek na avtocesto, zavijemo desno in dnevni števec nastavimo na nič. Droban nasvet: če se do izhodišča odpravimo z avtom, moramo vedeti, da je sicer prostorno parkirišče dostopno le v času obratovanja tega gostišča. Ampak verjetno bo kmalu bolje, ker je v bližini predvideno novo parkirišče P+R. Torej, zastavimo današnjo pot. Kar po cesti proti severu jo mahnemo, parkrat obrnemo pedale in že smo v občini Dobrova – Polhov Gradec.

 

MIN IN MAX


Jeah, gremo ... najprej na dno. In to izpod gradu, ali bolje iz Podgradu (nekdo bi rekel celo iz Podgrada, ampak to je detajl). Pod »grad« je mišljena tista rumenkasta hiša na hribu, ki smo jo morda opazili, ko smo prihajali na izhodišče. Če je slučajno nismo, ji bomo sedaj posvetili nekaj besed. Pravzaprav niti ni grad, ampak bolj podeželska vila (danes bi rekli »vikend«). Leta 1791 jo je dal postaviti dolski graščak Jožef Kalasanc Erberg na ruševinah starega gradu iz 14. stoletja. Kasnejši lastnik je bil deželni poslanec in graščak Franc Povše, zato ji pravijo tudi Povšetov grad,

 

TROTOČJE


Za izhodišče vzamemo gostišče Pri Peclju. Primerna zadeva za pijačo in jedačo, ampak zdajle še ni pravi čas za to. Zato le brž na kolo in gonilke v dir poženimo. Gremo po cesti proti Kresnicam. Na prvem križišču v Podgradu (pri podvozu pod železnico, takoj za izhodiščem) previdno! Desni imajo prednost, pa ne pomaga kaj dosti, ker jih bolj slabo vidimo (in tudi oni nas). Komaj se rešimo križišča in ujamemo ritem, že na levi čez cesto opazimo turistično informativno tablo »Sotočje Ljubljanice in Save«, kjer se lahko ustavimo in si ga ogledamo pobližje

 

ŠMARNOGORSKA TURCA


Izhodišče kolesarske poti je v Tacnu, na tistem znanem parkirišču, do koder se lahko pripeljemo z mestnim avtobusom št. 8 (Brod) ali št. 16 (Gameljne). Naša pot se sicer res prične v Tacnu, ki se v zgodovinskih virih omenja kot Taezzen an der Sawe, kar je morda v povezavi z daco, torej davščino, vendar brez bojazni! Graščaki te vrste nam niso za petami. Pa ne, da jih tu okoli ne bi bilo vsaj v preteklosti – to ne, ampak kolo kot eno od okoljsko najbolj sprejemljivih prevoznih sredstev bi moralo biti oproščeno davka. Kaj oproščeno, nakup kolesa bi moral šteti celo kot davčna olajšava! Žal so to le sanje.

 

MARIJINA OGRLICA


Parkirišče v Tacnu je klasično izhodišče za izlete v okolico Šmarne gore, in tudi današnji izlet bomo pričeli tam. Tokrat smo si izbrali nekoliko »raziskovalno« pot, ki nas bo vodila po zanimivih in ne povsem običajnih, čeprav bližnjih krajih. Z odkrivanjem zanimivosti lahko pričnemo kar takoj – prva od njih ni prav daleč stran. S parkirišča zapeljemo proti zahodu – smer Vikrče. Ampak ne gremo po glavni cesti – tem se izogibamo – temveč takoj zavijemo desno na Rocensko, ki nas privede do Policijske akademije.


  Pojdi na: 1 2 3 4 5 naslednja stran