IZLETI po SLOVENIJI














Obvestilo Odpri Zapri


GROSUPLJE


Grosupeljski krog 
1. etapa 
2. etapa
3. etapa 
4. etapa 
5. etapa 
6. etapa 
7. etapa 
8. etapa

Kolesarske poti po Grosupljem
Rumena pot

Violična pot


Rdeča pot


Modra pot

 

LJUBLJANA

 

MAGDALENSKA SAPCA


Turo začnemo na parkirišču pri končni postaji mestnega avtobusa št. 13 v Sostrem. Končno postajališče je med cerkvijo sv. Lenarta in gostilno »Pri Kovaču«, kjer lahko na urejeni površini pustimo avto.  Velika župnijska cerkev sv. Lenarta je bila zgrajena po ljubljanskem potresu leta 1895. Kot zanimivost v bližini je omeniti minoritski samostan, ki na tem mestu deluje od leta 1965 in predstavlja največjo minoritsko skupnost v Sloveniji. Nahaja se v beli dvonadstropni stavbi nasproti cerkve.

 

MAČJI KAŠELJ I


Nekje pač moramo začeti in nekako samoumevno je, da je to pri peclju. Lahko bi bilo tudi pri mušici, vendar se tokrat ne ukvarjamo s sadjem, temveč z mačkami. Vsaj oblika ture na karti nekoliko spominja na mačko. In kje pri mačkah bi lahko bil pecelj? Pri repu vendar! No, poiščemo torej rep – in kaj najdemo? Gostišče »Pri Peclju«. Začaran krog ... Seveda je pomembna tudi smer, in najbolje je, da jo uberemo kar v tisti, v kateri smo prišli. Le brž dol z ravne ceste, desno v podvoz pod železnico in v Podgrad! Pa ne prehitro, ker je podvoz ozek in nepregleden!

 

ŽEJNI VOLK


Začnemo kjerkoli v Črnučah. Kjerkoli zato, ker v Črnučah kronično primanjkuje parkirišč in če smo slučajno z avtom, nekaj iznajdljivosti ne bo odveč. Zato je bolje, da smo s kolesom. Itak. Torej kar po stezi ob Dunajski cesti v smeri proti vzhodu. Ta del je še v mestu – nič posebnega, a za ogrevanje bo kar dober. Prava trasa se začne za križiščem s Štajersko cesto. Tam zavijemo na opuščeni del stare ceste, ki se nadaljuje v kolesarsko stezo. Prometa je tako malo, da se nam zdi ločena steza povsem nepotrebna. Pa še na drugi strani vozišča je, zato se nam ne ljubi nanjo in nadaljujemo kar po cesti. Ampak to ni prav in na koncu pride streznitev v obliki vožnje čez robnik. Cesta in steza se namreč končata pri semaforju in edini prehod za pešce in kolesarje je na južni strani križišča, mi pa smo na severni. Ni druge izbire kot nazaj na južno stran – čez robnik, seveda. Prečkanje štiripasovnice na severni strani bi bilo zelo tvegano, ker ni označenega prehoda in ustreznega semaforja, da bi vedeli, kdaj smemo čez.

 

ALADINOVA SVETILKA


Namenjeni smo v Polhograjsko hribovje, kar seveda pomeni tudi strme klance, zato je dobro, da se najprej nekoliko ogrejemo in si privoščimo malo nižinskega »sprehajalnega« kolesarjenja, po katerem bomo pripravljeni tudi na hujše napore. Začnemo na Bokalcih, ki smo si jih izbrali za izhodišče današnje poti (na manjšem parkirišču pri Domu starejših občanov lahko pustimo avto, če smo z njim prišli do tu seveda) in poženemo kar proti dolini. Spustimo se mimo nekoč lepega, a danes žal precej zanemarjenega gradu Bokalce.

 

ATOMSKI KLIN


Pripeljemo v Šentjakob do tovarne Belinka. Če smo se do tjakaj odpravili s kolesom na avtomobilskem prtljažniku, je najbolje, da izza volana presedlamo na kolo na enem od parkirišč bližnjih gostišč ali pri pokopališču ali kar pri Belinki – možnosti je več. Nato se s kolesom usmerimo na zahod proti Črnučam. Po glavni cesti zapeljemo do vznožja hriba, kjer zavijemo desno nazaj na Soteško pot. Mimo kapelice in vinske kleti ter izza tovarne Belinka se pripeljemo do Podgorice. Cesta je vaška, ozka in vijugava,

 

BREGOVI LJUBLJANICE


Izhodišče je lahko kjerkoli ob trasi, a morda je najprimernejše, če začnemo na parkirišču pri gostišču Livada. Tudi startamo lahko v katerikoli smeri, vendar je tura nekoliko lažje prevozna v nasprotni smeri urinega kazalca. Ampak zato ni nič krajša. Gremo torej ... Zavijemo proti Ižanski cesti in zapeljemo po njej proti severu. Kmalu prispemo do prve zanimivosti – Botaničnega vrta. Tu se splača ustaviti za kakšno minuto, da se peš sprehodimo po osrednjih poteh.


  Pojdi na: 1 2 3 4 5 naslednja stran